Ljudski zbori so po različnih slovenskih deželah imeli različna imena, največkrat »veča«, na Primorskem »sosednja«, na 88 J. Carpenter v Letopisu Matice Slovenske 1878, str. 59 89 J. Gruden, itm., str. 20, 43 J. Mal, Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država, Razprave SAZU, Ljubljana 1953, str. 118 Štajerskem »sosečka«. Ohranili so se kot polnopravni ljudski parlament tja v 16. stol., ko so jih postopoma podredili deželnim sodiščem. Župani pa so obdržali svojo vlogo vse do konca fevdalne ureditve leta 1848, ko so postali, brez poprejšnje oblasti, navadni uradniki države.