nova beseda iz Slovenije

stol (1.001-1.100)


21. junija. Ne bi bil      stol,      žuželka, zdravnik, minister, Bernarda Jeklin  B
stran 95 . / DOBROTNIK mu z lepo gesto pokaže      stol      ob durih, nato se nasloni z levico ob mizo,  B
sklonil preko mize, sem nekoliko odmaknil svoj      stol.      ”Nič se ne boj, nikar se ne odmikaj!  B
prestrašil in je vstal tako hitro, da je prevrnil      stol.      ”Zdaj pa moram, na vsak način, brez vsake  B
opravljajo svoj poklic, se čudijo, da je v 20.      stol.      to mogoče (Koukal, Fabry) in Krstić je Tomaschoffu  B
s privezanimi nogami je bil in je moja miza;      stol      s prirezanimi nogami je lajšal sedenje.Železna  B
panterja se moramo omejiti predvsem na 12. in 13.      stol.     , v katerem se prvotno stanje bojnih znakov odraža  B
str. 224‒5 . / . / stran 15 . / Tebah (14.      stol.      pr. Kr.) panter pogosto spremlja boga Ozirisa  B
prednjeazijskih mitih iz predhelenističnega obdobja (do 6.      stol.      pr. Kr.).V mitu o boginji-materi Cibeli, kasnejši  B
zastrašenega, na vazah iz Korinta (7. in 6.      stol.      pr. Kr.).13 Od konca 6. stol. pr. Kr. izhajajo  B
(7. in 6. stol. pr. Kr.).13 Od konca 6.      stol.      pr. Kr. izhajajo tudi panterjeve upodobitve  B
pri Kelermesu na severni strani Kavkaza (6.      stol.      pr. Kr.).Očitno ne gre le za maloazijski in  B
le za maloazijski in grški simbol.14 V 6.      stol.      pa panter izgine iz okolice Artemide in se pridruži  B
njegovo divjost, moč in lepoto. Homer (9. in 8.      stol.     ) v pesnitvi »Iliada«: Panter lovi jelene v goščavi  B
svojem delu o živalih »Peri zoon historia« (4.      stol.      pr. Kr.) imenuje Aristotel panterja »pardel  B
podobo panterja, Korint (slikar panterjev, 7.      stol.      pr. Kr.) ‒ muzej v Egini. 17 Brockhaus′ Konversations  B
pripoveduje grški pisatelj Oppian (proti koncu 2.      stol.     ) v svojem spisu o lovu »Kynegetika«, kako ga  B
odpeljejo. Rimski pisec Elian (začetek 3.      stol.     ) pa v svojem delu »De natura animalium« pripoveduje  B
Physiologus, t. j. Fiziolog, in je nastala v 2.      stol.      v Aleksandriji, v grškem jeziku.Knjiga »mojstra  B
verskega nauka. Fiziolog je bil zato že do 5.      stol.      preveden v jezike vzhodnih krščanskih narodov  B
stran 21 . / armenščino in arabščino. V 6.      stol.      je nastal latinski prevod in se razširil na  B
pokristjanjenjem je Fiziolog prispel že v 6.      stol.      na Irsko.Njegov vpliv se namreč kaže v spisih  B
njegov zgodnji prevod v anglosaški jezik (8.      stol.     ). Irski in anglosaški misijonarji pa so imeli  B
. Ohranjene upodobitve panterja pa že v 9.      stol.      nimajo več naravne oblike, temveč so izrojene  B
je nastal rokopis Fiziologa (Dicta ...), iz 12.      stol.     , ki je drugi najstarejši nemški oz. bavarski  B
najstarejši nemški oz. bavarski prevod (prvi v 11.      stol.     ).V tem rokopisu so podobe, na katerih je tudi  B
kasnejše heraldične upodobitve. Od konca 12.      stol.      dalje ima panter v grbih pogosto rogove, od  B
dalje ima panter v grbih pogosto rogove, od 14.      stol.      dalje redno; od 15. stol. dalje pa ima tudi  B
pogosto rogove, od 14. stol. dalje redno; od 15.      stol.      dalje pa ima tudi levjo grivo. Prednje šape  B
ter postala le še »lion passant«. Šele v 15.      stol.      se tu znova pojavi panter, čigar podoba je blizu  B
območju dežel Velike Karantanije (10. in 11.      stol.     ) in ne le v alpskih predelih, temveč tudi na  B
zaradi tega noriške upodobitve panterja v 2.      stol.      po Kr.19 Nadrobnejša merila za takšno uvrščanje  B
predhodnike dozdevnih Germanov. Ti so nekako v 4.      stol.      pr. Kr. dospeli v Norik in nadvladali tamkajšnje  B
Na vsak način pa so že v 2. ali tudi v 1.      stol.      prebivali na območju, kjer so danes.Temu izvajanju  B
začetku 1. tisočletja pr. Kr. V tistem času (9.‒5.      stol.      pr. Kr.) vzklije in traja železna doba.28  B
Hallstatt. Če so prišli Kelti v Norik šele v 4.      stol.      pr. Kr., potem niso mogli biti oni nosilci Hallstatta  B
venetski. Saj ga konec koncev najdemo že v 6.      stol.      še dalje na severu v današnji Lužici, med Skiti  B
simbolizira najbrž drevo življenja (mogoče 2.      stol.     ). 34 E. Dietz, Zwei Reliefsteine aus Flavia  B
Evropi čuvar zlata, prav tako v Skitiji (6.      stol.      pr. Kr.). V zgodnjekrščanskih prispodobah pa  B
in tako tudi njegovi nasledniki vse tja v 10.      stol.     Sedanja cerkev Gospe Svete je poznogotska (15  B
Sedanja cerkev Gospe Svete je poznogotska (15.      stol.     ),38 toda relief s panterjema nad njenim  B
j. karantanske, tvarne kulture, od 8. do 11.      stol.      V tem primeru je njegovo upodabljanje močno  B
panterjem na sredi ‒ stolnica v Ogleju (sredina 9.      stol.     ). Jagnjetu, marveč le panterju.  B
podobo panterja ‒ grobišče Žale pri Bledu (9./10.      stol.     ). 43 Das Wappenbuch C des Kärntner Landesarchivs  B
znak v plastični obliki. V naslednjem 12.      stol.      se deželno maršalstvo ohranja večinoma pri Wildoncih  B
. / Panterjev znak se nahaja v 12. in 13.      stol.      tudi na kovancih, srebrnikih, ne samo štajerskih  B
Noričane, tako Ekkehard iz St. Gallena (10.      stol.     ): ... paterno de sanguine Noricae gentis antiquissimam  B
matreiski dediščini, zakaj kasneje, t. j. sredi 13.      stol.     , na njem ni več panterja. Rdeči panter je torej  B
je Veronska krajina od leta 976 pa tja v 11.      stol.      pripadala Veliki Karantaniji. Na meji te krajine  B
Rekonstrukcija karantanskega grba Po 13.      stol.      se grbi s panterjem pojavljajo še pri nekaterih  B
karantanskega grba, kot so nam iz 12. in 13.      stol.      ohranjene na območju osrednjih karantanskih  B
ščitom lončasta čelada (Topfhelm), ki je v 13.      stol.      značilna prav za notranjeavstrijske, t. j. karantanske  B
katerih je sezidana Cerkev. V drugi polovici 2.      stol.      nam npr.Pastir Hermas slikovito ponazarja rast  B
mesta Virunum, bi mu gotovo dali naziv sedež ali      stol,      tako kakor vsa druga ljudstva, ki so v tem obdobju  B
ustoličevanje šele po dozdevni naselitvi v 6.      stol.     , bi imeli namesto kamna sedež; kakor že omenjeno  B
Fail) je slavni kralj Fergas I. prenesel v 6.      stol.      z Irske v Dunstaffnage na Škotskem.Kralj Kenneth  B
Dunstaffnage na Škotskem. Kralj Kenneth I. pa v 9.      stol.      v prestolnico Scone. Angleški kralj Edvard I  B
na prostem. Čehi npr. so ga imenovali »dedni      stol«      in se je nahajal v Pragi.Pri Rusih (Ukrajincih  B
Pragi. Pri Rusih (Ukrajincih) je bil »očetni      stol«     , stal pa je v Kijevu.Vladar se je nanj usedel  B
oblasti na prostem stoječ vladarski ali sodni      stol.     »Ustoličenje« ni znano le pri Slovencih, marveč  B
drugačnega od stola, kakor nam priča stara simbolika.      Stol      ali prestol pa povrh vsega gotovo nista ravno  B
(J. Š.) Podoben jim je le »vojvodski      stol«     , na katerem je vladar vršil vladne in sodne  B
Herrschaften), napisal Stainreuter konec 14.      stol.     ‒ Avstrijska kronika (Chronicon Austriacum) T  B
Chronicon Austriacum) T. Ebendorferja iz srede 15.      stol.     ‒ De Europa, knjiga S. Piccolominija iz leta  B
Chronicon Carinthiacum) J. Unresta, s konca 15.      stol.     ‒ Poročilo deželnih stanov 1564.17 Razen  B
ketlaške kulture, značilne za Karantanijo (8.‒11.      stol.     ).Na uhanih in obeskih iz teh grobov se nahajajo  B
Angeli na mozaikih pri Mariji Snežni v Rimu (5.      stol.     ) imajo npr. ognjeno rdeče obraze, s čimer je  B
središče je bil v vzhodnih Alpah Norik (9.‒5.      stol.      pr. Kr.).54 ‒Tudi v tem primeru se torej  B
kipec bika iz kovanega železa (Ptujska gora, 18.      stol.     ).Na območju Alp se podobni kipci bikov nahajajo  B
izkopaninami stare železne (Hallstatt, po 9.      stol.      pr. Kr.) in kasnejših obdobji, prav do tega  B
poročilo deželnih stanov) nastal šele v 16.      stol.     , ni mogoče, saj je novi vek povsem odpravil  B
posvečenja. Umestitvene slovesnosti so se od 9.      stol.      dalje po vsej Evropi vršile v cerkvi in so imele  B
ketlaške kulture (8.‒11. . / . / stran 78 . /      stol.     ).Ustoličevalni obred pa antične simbolike v  B
ustoličenje in kronanje vladarjev od srede 9.      stol.      dalje prevzela popolnoma pod svoje okrilje Cerkev  B
kot takšen se je mogel obdržati v 9. in 10.      stol.     , ko so na Zahodu uvedli cerkveni obred kronanja  B
je bila že od 876 pod Bavarsko. Vsaj do 14.      stol.      so morali biti na njegovem območju še prebivalci  B
še Vngnadische Chronika (prva polovica 16.      stol.     ), ki poudarja poleg tega, da je imela Koroška  B
zgodovinskem pravu. Šele meščanski sloj 19.      stol.      prinese jezikovni nacionalizem in nacionalno  B
tudi simbol njegovega Vstajenja. Sredi 12.      stol.      so si ga za svoj znak izbrali številni knezi  B
pa so našli čelade z bivolovimi rogovi iz 9.      stol.      pr. Kr., ki so očitno bojna znamenja, ostanek  B
Niso pomislili na kozoroga, ker ga že od 17.      stol.      dalje po vseh vzhodnih Alpah ni bilo več.Ko  B
naravno, npr. astronom Arat iz Cilicije v 3.      stol.      pr. Kr., brez ribjega repa.Grški astronom in  B
Verro v svojem delu De re Rustica (II, 3), 1.      stol.      pr. Kr.V svojem delu navaja, kar pravi Cato  B
tuttgart, 1899 (Capricornus), 1929 (Steinbock).      stol.      pr. Kr.): da živijo v deželi Sabincev, na gorah  B
je v svojih navedbah pisatelj Plinij v 1.      stol.      po Kr., ki je bil doma iz Alpski kozorog mesta  B
rimskem času na splošno pomanjkljive. Še v 5.      stol.      nam Izidor iz Egipta (XII 1, 16) omenja, da  B
alpski kozorog nima. Omenja ga že Homer (9      stol.      pr. Kr.) in pravi, da je bil iz njegovega roga  B
tem kozorogu poroča pozneje Aristotel (4.      stol.      pr. Kr.).V svoji Historia animalium (IX, 6)  B
torej isti motiv kakor v Zlatorogu. In to v 4.      stol.      pr. Kr.! Podobno navaja tudi znani Filostrat  B
Podobno navaja tudi znani Filostrat v 3.      stol.      pr. Kr.V svojem delu Heroicus pravi: »Kozorog  B
389). Presenetljiva je navedba, ki jo v 2.      stol.      pr. Kr. podaja Diogenijan (V, 49) iz Herakleje  B
podivjane koze ali pa za naseljene kozoroge. V 2.      stol.      po Kr. nam spet o (grškem) kozorogu poroča   B
ki se je v pozni bronasti dobi, ob koncu 13.      stol.      pr. Kr., razselilo po Evropi z območja današnje  B
alpski krog, kakor smo ga omenili, kaže v 5.      stol.      pr. Kr. na neko umetnost; ljudstvo tega območja  B
lovi Herkul. To zgodbo navaja že Pindar v 5.      stol.      pr. Kr. in za njim približno ob istem času tudi  B
istem času tudi slavni Evripid; kasneje, v 2.      stol      pr. Kr. tudi Apolodor.Kot uvod v Herkulovo  B
Herkulovo zgodbo o lovu na zlatorogo košuto nam v 3.      stol.      pr. Kr. poroča tudi Kalimah o boginji Artemidi  B
latorogega jelena, tako npr. Gaj Valerij Flak v 1.      stol.     , kasneje v 4. stol. grški pesnik Kvint Smirnej  B
Gaj Valerij Flak v 1. stol., kasneje v 4.      stol.      grški pesnik Kvint Smirnej in še kdo. Prispodoba  B
pripovedkah, torej z naravnimi rogovi, že Plinij v 1.      stol.     Od tega pisatelja izhaja kasneje vsa bogata krščanska  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA