nova beseda iz Slovenije
21. junija. Ne bi bil | stol, | žuželka, zdravnik, minister, Bernarda Jeklin | B |
stran 95 . / DOBROTNIK mu z lepo gesto pokaže | stol | ob durih, nato se nasloni z levico ob mizo, | B |
sklonil preko mize, sem nekoliko odmaknil svoj | stol. | ”Nič se ne boj, nikar se ne odmikaj! | B |
prestrašil in je vstal tako hitro, da je prevrnil | stol. | ”Zdaj pa moram, na vsak način, brez vsake | B |
opravljajo svoj poklic, se čudijo, da je v 20. | stol. | to mogoče (Koukal, Fabry) in Krstić je Tomaschoffu | B |
s privezanimi nogami je bil in je moja miza; | stol | s prirezanimi nogami je lajšal sedenje.Železna | B |
panterja se moramo omejiti predvsem na 12. in 13. | stol. | , v katerem se prvotno stanje bojnih znakov odraža | B |
str. 224‒5 . / . / stran 15 . / Tebah (14. | stol. | pr. Kr.) panter pogosto spremlja boga Ozirisa | B |
prednjeazijskih mitih iz predhelenističnega obdobja (do 6. | stol. | pr. Kr.).V mitu o boginji-materi Cibeli, kasnejši | B |
zastrašenega, na vazah iz Korinta (7. in 6. | stol. | pr. Kr.).13 Od konca 6. stol. pr. Kr. izhajajo | B |
(7. in 6. stol. pr. Kr.).13 Od konca 6. | stol. | pr. Kr. izhajajo tudi panterjeve upodobitve | B |
pri Kelermesu na severni strani Kavkaza (6. | stol. | pr. Kr.).Očitno ne gre le za maloazijski in | B |
le za maloazijski in grški simbol.14 V 6. | stol. | pa panter izgine iz okolice Artemide in se pridruži | B |
njegovo divjost, moč in lepoto. Homer (9. in 8. | stol. | ) v pesnitvi »Iliada«: Panter lovi jelene v goščavi | B |
svojem delu o živalih »Peri zoon historia« (4. | stol. | pr. Kr.) imenuje Aristotel panterja »pardel | B |
podobo panterja, Korint (slikar panterjev, 7. | stol. | pr. Kr.) ‒ muzej v Egini. 17 Brockhaus′ Konversations | B |
pripoveduje grški pisatelj Oppian (proti koncu 2. | stol. | ) v svojem spisu o lovu »Kynegetika«, kako ga | B |
odpeljejo. Rimski pisec Elian (začetek 3. | stol. | ) pa v svojem delu »De natura animalium« pripoveduje | B |
Physiologus, t. j. Fiziolog, in je nastala v 2. | stol. | v Aleksandriji, v grškem jeziku.Knjiga »mojstra | B |
verskega nauka. Fiziolog je bil zato že do 5. | stol. | preveden v jezike vzhodnih krščanskih narodov | B |
stran 21 . / armenščino in arabščino. V 6. | stol. | je nastal latinski prevod in se razširil na | B |
pokristjanjenjem je Fiziolog prispel že v 6. | stol. | na Irsko.Njegov vpliv se namreč kaže v spisih | B |
njegov zgodnji prevod v anglosaški jezik (8. | stol. | ). Irski in anglosaški misijonarji pa so imeli | B |
. Ohranjene upodobitve panterja pa že v 9. | stol. | nimajo več naravne oblike, temveč so izrojene | B |
je nastal rokopis Fiziologa (Dicta ...), iz 12. | stol. | , ki je drugi najstarejši nemški oz. bavarski | B |
najstarejši nemški oz. bavarski prevod (prvi v 11. | stol. | ).V tem rokopisu so podobe, na katerih je tudi | B |
kasnejše heraldične upodobitve. Od konca 12. | stol. | dalje ima panter v grbih pogosto rogove, od | B |
dalje ima panter v grbih pogosto rogove, od 14. | stol. | dalje redno; od 15. stol. dalje pa ima tudi | B |
pogosto rogove, od 14. stol. dalje redno; od 15. | stol. | dalje pa ima tudi levjo grivo. Prednje šape | B |
ter postala le še »lion passant«. Šele v 15. | stol. | se tu znova pojavi panter, čigar podoba je blizu | B |
območju dežel Velike Karantanije (10. in 11. | stol. | ) in ne le v alpskih predelih, temveč tudi na | B |
zaradi tega noriške upodobitve panterja v 2. | stol. | po Kr.19 Nadrobnejša merila za takšno uvrščanje | B |
predhodnike dozdevnih Germanov. Ti so nekako v 4. | stol. | pr. Kr. dospeli v Norik in nadvladali tamkajšnje | B |
Na vsak način pa so že v 2. ali tudi v 1. | stol. | prebivali na območju, kjer so danes.Temu izvajanju | B |
začetku 1. tisočletja pr. Kr. V tistem času (9.‒5. | stol. | pr. Kr.) vzklije in traja železna doba.28 | B |
Hallstatt. Če so prišli Kelti v Norik šele v 4. | stol. | pr. Kr., potem niso mogli biti oni nosilci Hallstatta | B |
venetski. Saj ga konec koncev najdemo že v 6. | stol. | še dalje na severu v današnji Lužici, med Skiti | B |
simbolizira najbrž drevo življenja (mogoče 2. | stol. | ). 34 E. Dietz, Zwei Reliefsteine aus Flavia | B |
Evropi čuvar zlata, prav tako v Skitiji (6. | stol. | pr. Kr.). V zgodnjekrščanskih prispodobah pa | B |
in tako tudi njegovi nasledniki vse tja v 10. | stol. | Sedanja cerkev Gospe Svete je poznogotska (15 | B |
Sedanja cerkev Gospe Svete je poznogotska (15. | stol. | ),38 toda relief s panterjema nad njenim | B |
j. karantanske, tvarne kulture, od 8. do 11. | stol. | V tem primeru je njegovo upodabljanje močno | B |
panterjem na sredi ‒ stolnica v Ogleju (sredina 9. | stol. | ). Jagnjetu, marveč le panterju. | B |
podobo panterja ‒ grobišče Žale pri Bledu (9./10. | stol. | ). 43 Das Wappenbuch C des Kärntner Landesarchivs | B |
znak v plastični obliki. V naslednjem 12. | stol. | se deželno maršalstvo ohranja večinoma pri Wildoncih | B |
. / Panterjev znak se nahaja v 12. in 13. | stol. | tudi na kovancih, srebrnikih, ne samo štajerskih | B |
Noričane, tako Ekkehard iz St. Gallena (10. | stol. | ): ... paterno de sanguine Noricae gentis antiquissimam | B |
matreiski dediščini, zakaj kasneje, t. j. sredi 13. | stol. | , na njem ni več panterja. Rdeči panter je torej | B |
je Veronska krajina od leta 976 pa tja v 11. | stol. | pripadala Veliki Karantaniji. Na meji te krajine | B |
Rekonstrukcija karantanskega grba Po 13. | stol. | se grbi s panterjem pojavljajo še pri nekaterih | B |
karantanskega grba, kot so nam iz 12. in 13. | stol. | ohranjene na območju osrednjih karantanskih | B |
ščitom lončasta čelada (Topfhelm), ki je v 13. | stol. | značilna prav za notranjeavstrijske, t. j. karantanske | B |
katerih je sezidana Cerkev. V drugi polovici 2. | stol. | nam npr.Pastir Hermas slikovito ponazarja rast | B |
mesta Virunum, bi mu gotovo dali naziv sedež ali | stol, | tako kakor vsa druga ljudstva, ki so v tem obdobju | B |
ustoličevanje šele po dozdevni naselitvi v 6. | stol. | , bi imeli namesto kamna sedež; kakor že omenjeno | B |
Fail) je slavni kralj Fergas I. prenesel v 6. | stol. | z Irske v Dunstaffnage na Škotskem.Kralj Kenneth | B |
Dunstaffnage na Škotskem. Kralj Kenneth I. pa v 9. | stol. | v prestolnico Scone. Angleški kralj Edvard I | B |
na prostem. Čehi npr. so ga imenovali »dedni | stol« | in se je nahajal v Pragi.Pri Rusih (Ukrajincih | B |
Pragi. Pri Rusih (Ukrajincih) je bil »očetni | stol« | , stal pa je v Kijevu.Vladar se je nanj usedel | B |
oblasti na prostem stoječ vladarski ali sodni | stol. | »Ustoličenje« ni znano le pri Slovencih, marveč | B |
drugačnega od stola, kakor nam priča stara simbolika. | Stol | ali prestol pa povrh vsega gotovo nista ravno | B |
(J. Š.) Podoben jim je le »vojvodski | stol« | , na katerem je vladar vršil vladne in sodne | B |
Herrschaften), napisal Stainreuter konec 14. | stol. | ‒ Avstrijska kronika (Chronicon Austriacum) T | B |
Chronicon Austriacum) T. Ebendorferja iz srede 15. | stol. | ‒ De Europa, knjiga S. Piccolominija iz leta | B |
Chronicon Carinthiacum) J. Unresta, s konca 15. | stol. | ‒ Poročilo deželnih stanov 1564.17 Razen | B |
ketlaške kulture, značilne za Karantanijo (8.‒11. | stol. | ).Na uhanih in obeskih iz teh grobov se nahajajo | B |
Angeli na mozaikih pri Mariji Snežni v Rimu (5. | stol. | ) imajo npr. ognjeno rdeče obraze, s čimer je | B |
središče je bil v vzhodnih Alpah Norik (9.‒5. | stol. | pr. Kr.).54 ‒Tudi v tem primeru se torej | B |
kipec bika iz kovanega železa (Ptujska gora, 18. | stol. | ).Na območju Alp se podobni kipci bikov nahajajo | B |
izkopaninami stare železne (Hallstatt, po 9. | stol. | pr. Kr.) in kasnejših obdobji, prav do tega | B |
poročilo deželnih stanov) nastal šele v 16. | stol. | , ni mogoče, saj je novi vek povsem odpravil | B |
posvečenja. Umestitvene slovesnosti so se od 9. | stol. | dalje po vsej Evropi vršile v cerkvi in so imele | B |
ketlaške kulture (8.‒11. . / . / stran 78 . / | stol. | ).Ustoličevalni obred pa antične simbolike v | B |
ustoličenje in kronanje vladarjev od srede 9. | stol. | dalje prevzela popolnoma pod svoje okrilje Cerkev | B |
kot takšen se je mogel obdržati v 9. in 10. | stol. | , ko so na Zahodu uvedli cerkveni obred kronanja | B |
je bila že od 876 pod Bavarsko. Vsaj do 14. | stol. | so morali biti na njegovem območju še prebivalci | B |
še Vngnadische Chronika (prva polovica 16. | stol. | ), ki poudarja poleg tega, da je imela Koroška | B |
zgodovinskem pravu. Šele meščanski sloj 19. | stol. | prinese jezikovni nacionalizem in nacionalno | B |
tudi simbol njegovega Vstajenja. Sredi 12. | stol. | so si ga za svoj znak izbrali številni knezi | B |
pa so našli čelade z bivolovimi rogovi iz 9. | stol. | pr. Kr., ki so očitno bojna znamenja, ostanek | B |
Niso pomislili na kozoroga, ker ga že od 17. | stol. | dalje po vseh vzhodnih Alpah ni bilo več.Ko | B |
naravno, npr. astronom Arat iz Cilicije v 3. | stol. | pr. Kr., brez ribjega repa.Grški astronom in | B |
Verro v svojem delu De re Rustica (II, 3), 1. | stol. | pr. Kr.V svojem delu navaja, kar pravi Cato | B |
tuttgart, 1899 (Capricornus), 1929 (Steinbock). | stol. | pr. Kr.): da živijo v deželi Sabincev, na gorah | B |
je v svojih navedbah pisatelj Plinij v 1. | stol. | po Kr., ki je bil doma iz Alpski kozorog mesta | B |
rimskem času na splošno pomanjkljive. Še v 5. | stol. | nam Izidor iz Egipta (XII 1, 16) omenja, da | B |
alpski kozorog nima. Omenja ga že Homer (9 | stol. | pr. Kr.) in pravi, da je bil iz njegovega roga | B |
tem kozorogu poroča pozneje Aristotel (4. | stol. | pr. Kr.).V svoji Historia animalium (IX, 6) | B |
torej isti motiv kakor v Zlatorogu. In to v 4. | stol. | pr. Kr.! Podobno navaja tudi znani Filostrat | B |
Podobno navaja tudi znani Filostrat v 3. | stol. | pr. Kr.V svojem delu Heroicus pravi: »Kozorog | B |
389). Presenetljiva je navedba, ki jo v 2. | stol. | pr. Kr. podaja Diogenijan (V, 49) iz Herakleje | B |
podivjane koze ali pa za naseljene kozoroge. V 2. | stol. | po Kr. nam spet o (grškem) kozorogu poroča | B |
ki se je v pozni bronasti dobi, ob koncu 13. | stol. | pr. Kr., razselilo po Evropi z območja današnje | B |
alpski krog, kakor smo ga omenili, kaže v 5. | stol. | pr. Kr. na neko umetnost; ljudstvo tega območja | B |
lovi Herkul. To zgodbo navaja že Pindar v 5. | stol. | pr. Kr. in za njim približno ob istem času tudi | B |
istem času tudi slavni Evripid; kasneje, v 2. | stol | pr. Kr. tudi Apolodor.Kot uvod v Herkulovo | B |
Herkulovo zgodbo o lovu na zlatorogo košuto nam v 3. | stol. | pr. Kr. poroča tudi Kalimah o boginji Artemidi | B |
latorogega jelena, tako npr. Gaj Valerij Flak v 1. | stol. | , kasneje v 4. stol. grški pesnik Kvint Smirnej | B |
Gaj Valerij Flak v 1. stol., kasneje v 4. | stol. | grški pesnik Kvint Smirnej in še kdo. Prispodoba | B |
pripovedkah, torej z naravnimi rogovi, že Plinij v 1. | stol. | Od tega pisatelja izhaja kasneje vsa bogata krščanska | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |