In v 1. stol. pr. Kr. v svoji De natura deorum (II 50, 126) tudi znani Cicero kakor tudi Vergil v epu Eneida (XII, 412). Zatem v 1. stol. po Kr. pa tudi znameniti Plutarh v svoji razpravi De sollertia animalium (p. 974 D).41 Zgodbo o čudežnem zelišču povzemajo torej antični pisatelji eden od drugega, neredko tudi kaj pridajo. Tako npr. rimski vojaški zdravnik Dioskurid, ki je v prvem stoletju napisal delo De materia medica (III, 34), med drugim navaja, da sok diptama, če se pije z vinom pomešan, pomaga zoper pik strupenih živali, ponavlja nadalje tudi Aristotelovo zgodbo o diktamu in navaja, da pomaga tudi pri porodu; podobno tudi Plinij.