V naslednjem, 3. stol. pr. Kr. omenja to čudežno rastlino tudi Antigon Karist, znan kot pisec čudovitih zgodb. In v 1. stol. pr. Kr. v svoji De natura deorum (II 50, 126) tudi znani Cicero kakor tudi Vergil v epu Eneida (XII, 412). Zatem v 1. stol. po Kr. pa tudi znameniti Plutarh v svoji razpravi De sollertia animalium (p. 974 D).41 Zgodbo o čudežnem zelišču povzemajo torej antični pisatelji eden od drugega, neredko tudi kaj pridajo.