srce (1.001-1.100)

srečati takšne ljudi. Razgalijo ti svojo dušo in	srce,	a so pripravljeni prisluhniti tudi tebi.So snovalci	A
mu to zahoče. A vedno, ko se vračam, pustim	srce	v rokah cigana, od pogledov in besed, vedno	A
hladim, šepetajoče ustnice mirim,. Razpri	srce,	da zlijem vanj ti željo, ki gori, in z njo zanetim	A
speče in po telesu speča kri hitreje steče.	Srce	zažene v hipu se v utripu teka, ni več sen,	A
utopi. Kot rahel veter zdaj zdrsiš po prstih,	srce,	kot list mi plapola v prsih. Kot nežna sapa	A
to bi verjeti, kar mi govorilo je, v strahu,	srce	in te kar objeti in te poljubiti, kot, kadar	A
skrite, mračnost njune glasbe seda na vznemirjeno	srce,	ki le to, kar hoče, sliši, slepo, zavedeno je	A
iskrenost tistega duha, ki zanj iztrgal svoje bi	srce	očeta, da bi življenje mu obvaroval in nudil	A
ohladite in umirite čelo, ustnice, misel ali	srce!	Nande Razboršek	A
požrešni, je pozidal svet. Prisluhniva temu, kar	srce	pravi, če hočeš, naj potlej bo po starem spet	A
v nevidne veje, kot da varuje te, a vodi ti	srce,	ki zunaj njega sam poti ne ve. Krošnja smeje	A
Lahko te gledam in poslušam, ne vidim pa ti v	srce!	Upam, da veš, da vse to, kar rečeš, kako me	A
- mirno spi! Naj moj utrip te ne budi, ko	srce	najde srečo si, takrat boš dragi, ti pozabljeni	A
ležo. Če pa že gre za angelske vidike, vsak je	srce	nekakšnega pogoja. živ krst ponuja, jemlje mi	A
krst goje spomin, zaradi njih bi gledal si v	srce	bi. Družina je oblečena v muslin in zamahuje	A
čez stopnišče opoteča. Če sem ovira in preveč	srce?	Iz ust in bokov ranjenih medle ‒	A
kdor že. Pogledal bo iz trnja name, da pridobi	srce	z zagotovilom, da dal bo več, kot pa za zdaj	A
jelen obiskuje z dnovi kot rezbarija, tempeljsko	srce,	z nevestami prihaja in godovi in svati, ki vadljajo	A
uho povoj v navadi. Zažlebi vame se, kot mu	srce	da. Slediva se drug drugemu po bradi.	A
Raztrgana 45 Daleč 46 Slika 47 Kar tako 48 Tvoje	srce	49 Rast 50 Kadar prideš k meni 51 Kroženje 52	A
topla dragocenost. . / . / stran 49 . / Tvoje	srce	Čisto je tvoje srce; ne bi ga rada izgubila	A
stran 49 . / Tvoje srce Čisto je tvoje	srce;	ne bi ga rada izgubila in ne bi ga rada imela	A
usmerjajo naša dejanja. A ti lahko pomiriš	srce,	ki ga preganjajo vztrajne sence, ti ga lahko	A
ljubeznijo bojuje proti Niču, končnost, nemo	srce	rjavega goloba, ves razpoložljiv čas si prisotna	A
razočarala, saj v njej kraljuje brilijantno	srce	izpisanega sentimenta.Potrebno pa je tudi vedeti	A
presenetila z ihtenjem; tudi njej, tako krepki ženi je	srce	prekipelo. »Jaz vem, kako je ves zanikrn in	A
izcedkom, ki je stisnil pol pljuč in oviral že	srce	s svojim pritiskom. Razviden je bil način zdravljenj	A
tako dolge omame (narkoze) brez nevarnosti za	srce.	Bolnik je »operacijo« sijajno prestal in se	A
čas, kot bi ne dihal, in ko bi mu ne utripalo	srce,	bi se zdelo, da je mrliško raztelesenje in ne	A
aztelesenje in ne operacija. Zdravnik, ki je pazil na	srce,	je pač katerikrat vbrizgnil trpinu krepilo pod	A
kmalu odražal; komaj za prvo silo popravljeno	srce	je omahnilo. Napočil je usodni dan.	A
zebe. Pregled je bil brž opravljen od zunaj,	srce	je bilo ženi še dovolj čvrsto, tudi otrok je	A
taka velika mednarodna pot tudi tem krajem.	Srce	se mi je širilo v misli, kako oživi zapuščeni	A
po nazorih ali se vračata na otroško pamet, a	srce	imata, nesebično in požrtvovalno srce za svojce	A
pamet, a srce imata, nesebično in požrtvovalno	srce	za svojce, ki bolj varno vodi skozi zmede in	A
uničenih nova pljuča? Ali naj se mi pomladi	srce,	ki je dobilo že toliko ran in prask, da se komaj	A
in ob sencih ji mahljajo malo zmršeni lasje.	Srce	ji hitreje tolče v prsih:Zlobnež stari!	A
Peter - kakor da je padla kapljica obupa v tvoje	srce!	Kaj pomeni ta nenadni občutek neprijetnosti in	A
Nenadoma zapazi, da je izgubil - zadnji bankovec.	Srce	mu zastane, za trenutek oledeni... potem povzdigne	A
Koroško, pokrajino, katere ozemlje predstavlja	srce	nekdanje Karantanije. dela, zato je zemlja dragocen	A
tisti sledovi nesreče, ki se narodu vpiše v	srce,	ko pride pod tujo oblast.A za primorskega človeka	A
lezejo izpod kučme. In je žalostna, ker ima dobro	srce,	saj če ne bi imela dobrega srca, bi že zdavnaj	A
In nji je bilo, ko da se je razbilo na tleh	srce.	Ja, prav srce.	A
ko da se je razbilo na tleh srce. Ja, prav	srce.	In tudi jo je takrat takó zabolelo pri srcu	A
prijela slabost; morda je spet pomislila na	srce;	pijan človek vrže kozarec na tla in nji se takó	A
Takó je tam tudi v srebrn papir zavito ploščato	srce.	Kdo vé, zakaj se je takrat domislila tega nuncinega	A
zmeril med rebrom in rebrom, in zapičil iglo v	srce.	Zdravniku v bolnišnici ni seveda vse to nič	A
prisluhne njegovim ugovorom. Seveda se človeku	srce	in pamet upirata, da bi ga v deželi pogina ugonobili	A
razpadata hrib in gozd, kakor da gnije samo	srce	planine.A kljub temu so njegove oči sredi kristalov	A
pa smo mi gledali, kakó mu je nož razkrojil	srce.	Ne, ni da bi mislil na Mladena, sem si rekel	A
In čeprav se je mali trikotnik, človeško	srce,	pod nožem zgovornega fanta odprl kakor skrinjica	A
in pobezal z nožem v zaklopke. Gledal sem	srce,	zatem pa neprepleskani omet na zidu za kamnito	A
kvasil tjavdan. Takó je zahteval, naj mu pokaže	srce	in pljuča, a ni ugovarjal diagnozi.In tako je	A
in da vsak trenutek lahko stopimo na človeško	srce,	na Mladenovo srce, na njegove oči.Zakaj ves	A
lahko stopimo na človeško srce, na Mladenovo	srce,	na njegove oči.Zakaj ves čas so šle nosilnice	A
in da leze, a se hkrati zavedalo, da spi. In	srce,	ki je bilo na preži in čakalo, kdaj ga bodo	A
asistenti. Injekcija etra ali bencina naravnost v	srce.	Ali pa, če ni bilo drugega pri roki, vbrizg	A
silami branila uničenja in odganjala podobo peči,	srce	pa je prosilo za še takó kratko, za še takó	A
podobi dobrega božanstva, katero je njegovo	srce	spočelo.Saj, a zdaj moram ven, zakaj zares ne	A
uklene prav s tem, da ga odbija in mu mrcvari	srce.	Vračal se je.	A
Ti ga ne bi bila smela! Zapreti mu	srce,	pustiti ga samega sredi mesta!« »Takó naglo	A
poteze jo bodo ganile. In ona bo našla, njeno	srce	bo našlo rešitev, ki jo je tvoje žalostno lice	A
odganja podobo peči na najnižjem paštnu, in	srce	moli in prosi za še takó kratko, še takó bežno	A
vendar odprem. Nikoli ne spi, gospa Villi,	srce	ima slabo in na pol sedi na postelji, a če bo	A
dneh nekoga vključiti v svoje misli in v svoje	srce.	Saj sva se še vikala.	A
Njeno vitko telo v tisti mračni sobi. Njeno	srce,	ki hitro bije pod majhnimi prsmi kakor iz belega	A
vidi samo površno. V vojnem času je človeško	srce	kakor akrobat na trapezu med življenjem in smrtjo	A
v njej mehko in naklonjeno bližino. Človeško	srce	se rado naveže na tistega, ki mu pričara privid	A
stran 83 . \/ Ampak, kaj ne bi moralo dekliško	srce	nezmotljivo zaslutiti, kje se skriva birič?	A
Kajti vse je zagrešil, kdor je cepil v njeno	srce	čaščenje Malika, ki ga bo morala nekoč iz svojega	A
razburila živa želja, da bi prevzel Tiranu njeno	srce	in ji ga napolnil s slastjo bivanja, z radostjo	A
vsiljenega malika, Luciana, če jo sleherno ljubeče	srce	lahko zatrè?Ničeva je, ko se ji človek upre	A
takrat, ko je njihov razum še nedotaknjen in	srce	še verno.Oponaša Cerkev, ki polaga verske resnice	A
temu novemu spoznanju, je pomislil, ker žensko	srce	v bistvu vendar pravilno zasluti, kaj pričakujejo	A
stoletje; a hkrati si je rekel, da je Lucianino	srce	od snočnjega večera prosto mračne navlake; kdor	A
prosto mračne navlake; kdor pa osvobodi človekovo	srce	pogubnih vplivov, ta ne pripada nobenemu določe	A
tiranova volja veje iz antene, ki je zapičena v	srce	dežele.Vse je v velikanskem predoru in mogotčevi	A
ker ti znaš ljubiti nežno in toplo. Ne, moje	srce	se nič ne obotavlja, vem, komu sem ga dala,	A
Glej, v mojih očeh lahko vidiš, da je moje	srce	vse tvoje, vsa zate moja ljubezen...Oh, Mario	A
Poljubi me, Mario. O, lahko mi verjameš, da moje	srce	gorí samo zate, samo zate, Mario moj.’ Mario	A
tistem trenutku središče sveta, njegovo sproščeno	srce.	In nasmehnil se je, ker je spet slišal njeno	A
kakor mogočen kos črnega marmorja. Toda moje	srce	jo je razbijalo.Utripalo je naglo in glasno	A
bile spet samo sanje? ...« Dvom je legel na moje	srce,	nečloveški dvom, ki je mučnejši od še tako mučnega	A
Carla Carniglia se je širil in me vlekel vase.	Srce	se mi je krčilo v tesnobi, zavest, ki še ni	A
bila prepolna najrazličnejših podob in njegovo	srce	je bilo preveč radostno.Ognjevito je zgrabil	A
najpoglavitnejša stvar! - prebezajo mu drob, izžmejo	srce,	prežagajo lobanjo in jo izmerijo, stehtajo možgane	A
koristni, temveč tudi lepi za oko, veseli za	srce.	Da ... in zato je potrebna tudi večja izbira	A
mu včasih šele tam prav vzdrgeta in zledeni	srce,	zakaj fantastika je čudno, čudno in prečudno	A
obup se je zgostil v tesnobo in mu stisnil	srce,	tesnoba pa se je potem strdila v mrzel kamen	A
živo in večno žgočo rano, da mu je izgorevalo	srce	in telo; hudoval se je in premišljal, če tega	A
se skrivajo mladi Pani ter se jezijo na svoje	srce,	ker jim tako burno utriplje, in na sapo, ki	A
zategel žvižg vlaka, ki ga je rezal naravnost v	srce.	- Da, videl sem nekaj sveta, a lepšega	A
sreče, ki ji je primešana grenka kaplja, zakaj	srce,	posebno zrelo moško srce, je največkrat take	A
grenka kaplja, zakaj srce, posebno zrelo moško	srce,	je največkrat take volje, da če že seže po sladki	A
« je odkimaval. Hkrati pa je čutil, kako mu	srce	hitreje utriplje, kako je bolj in bolj težak	A
tiktaku je Temnikarici padla grenka kaplja v	srce	in tam okamenela, zakaj čutila je, kako se Temnik	A
nagonsko slutila, da ga ne bo več. In potem ji je	srce	zavpilo, da je sama kriva, ker ni bila še enkrat	A
bil njen. Zamajala se je, kakor bi ji počilo	srce.	Neizmerna bridkost, ki je bila zazidana v njem	A
Tukaj so! - si je rekla. In tedaj je njeno	srce	okamenelo.Toda ni okamenelo v mrtev kamen, ker	A
se je v Temnikarici prav tako glasno oglasilo	srce.	- Le zakaj sem bila ustavila uro?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani