Bolje bi storil, ko bi molčal. Ko pa smo stopili navzdol po rebri, se mi je zdelo, da smo tako previdni, ker je ves grič živ, sestavljen iz živih organov in da vsak trenutek lahko stopimo na človeško srce, na Mladenovo srce, na njegove oči. Zakaj ves čas so šle nosilnice mimo nas in nosile gorivo na vrh; z ene nosilnice pa je visela koščena roka in drsala po brežini, da je bilo, kakor da se njeni suhi prsti zastonj skušajo oprijeti zemlje in se rešiti ognja.