smrt (801-900)

petintridesetega, ko sta se v zakonu brez dece skoraj na	smrt	pobila.Šele pri sedemindvajsetih je potem spet	A
Ne! je zastokal Halgato. To ni	smrt!	To je grintavi Fico!	A
mudilo. Ali sta se bila z Lepcem zvečer na	smrt	sporekla in ga je torej želel čimprej odpraviti	A
pesnikovem obrazu in tam odkril napovedujočo se	smrt,	ki ga je takrat že držala v krempljih, še več	A
raztresenost, norenje, blaznost, ohromitev dihal in	smrt.	Iz nabranih strupenk je sama pridobivala	A
spletle z njimi, je že tedaj dnevno čakala na	smrt,	kazoč na bulaste zadebeline na kitah rok in	A
pesti je še stiskala napol utrgano zel za dobro	smrt.	Na njen pogreb mu niso pustili, ker ni bil v	A
se tri revne koščenice: za bolezen, starost,	smrt.	Iz otroške dobe jasno izstopijo prizori	A
za curljanjem sadjevca in beljave. Bratova	smrt	spolzi skozi mesečevo kapanje od strehe.V čarobnih	A
je potem le še rutina, gladko bo šel od rok,	smrt	ne bo zvihrala ostrine kosi na njegovem trdem	A
ukvarjal kar preveč z onimi, ki si predstavljajo	smrt	ko izkoščičenje marelice: njeno meso odgnije	A
bogve kdaj, morda šele na jesen. V trgu njena	smrt	ni zapustila kakega opaznega razburjenja, nekaj	A
vztrajati in prenočevati v tujih sobah. Helenina	smrt	jih je zbezala iz zakotja in zatišja proti volji	A
stiskal mrtve vrane k sebi, držal čez njihovo	smrt	svoje roke in se muzal mimo ljudi.Toda ljudje	A
prsti dalj časa zadržal na perutih, kjer je	smrt	naspala jamice v njihovo perje, jih v vranjem	A
izdihnili svojo dušo, ne zato, ker so se na	smrt	zmučili, temveč zato, ker se je nastavljencem	A
čakale na osirotelem domu, je bila babičina	smrt.	Nikdar se ni zvedelo, za čim je umrla, Tjaž se	A
preplašeni, zbegani in šepetavi, kajti Tjaževa	smrt	jih ni mogla prizadeti, figo mar jim je bila	A
in so ga porabili pač za koristne stvari, in	smrt	je vselej koristna, smrt tujca vedno dobrodošla	A
koristne stvari, in smrt je vselej koristna,	smrt	tujca vedno dobrodošla, privoščijo mu jo, poščegeta	A
da jim oni zgoraj ni zdrknil z nosil, Tjaževa	smrt	ni bila za to stavbo in za te ljudi, moral bi	A
za Tjaža, tega ne morem verjeti. Ali vzemimo	smrt	v banji, zakaj je ne bi vzeli, čas sobota popoldne	A
človeka ni blizu, skoraj neopazno bi šla tvoja	smrt	mimo ljudi, le najbližja okolica bi zvedela	A
zvedela zanjo, komaj da bi jo opazil sam, lepo	smrt	bi imel, marsikdo te bi zavidal zanjo, danes	A
tisto svojo besedo, ki ga je končno pahnila v	smrt,	če prav sumim, tisto zatajevano in skrito, nikdar	A
lep in lahek konec, kar nasladna, pravljična	smrt	bi ga doletela, ne, junak Tjaž nikakor ni bil	A
nimamo dosti opraviti, nas je Tjaževa tragična	smrt	prizadela, tu ni pomislekov, saj je bil dalj	A
srcu, kot se reče, registrirali smo njegovo	smrt,	ki je v glavnem jasna zadeva, in si jo primerno	A
da načrtovano, tako da je bilo treba njegovo	smrt	samo še registrirati, tako rekoč prikimati,	A
vrnil se je samo toliko, da registriramo njegovo	smrt,	naredimo križec pri njegovem imenu, niti pozdravil	A
čas v smer kavarne, kakršno življenje, takšna	smrt,	bog je pravičen in ne pozna izjem, menda se	A
veliko prepočasi, pogreb je zamuden, njegova	smrt	dolgočasi, treba ga je čim prej pokopati, enkrat	A
posestnik stolpne kavarne, ki ga je Tjaževa	smrt	zelo prizadela, eden od teh proti dežju obrnjenih	A
njegovih misli dal obesiti, ne postreliti, ker	smrt	iz puške smatrajo za junaško.« Pl.	A
stari Drljača je storil lansko jesen nasilno	smrt	‒« Bobojedac je pri teh besedah pljunil v stran	A
vse bolno, vse je hiralo in se pripravljalo na	smrt,	ali pa je že ležalo strto in mrtvo na tleh.	A
njegovo bodro postavo. ‚Ta je dostikrat videl	smrt’	‒ si je mislil.Rad bi bil kaj pozvedel o Danici	A
zapadel glavo,’ je rekel včasi, ‚in sneg pomeni	smrt.	’Takšen dober človek!	A
dveh dneh na oni svet. Drljačo so obsodili na	smrt.	Grbonog, ki je bil tedaj pandur v Tuzli, je pravil	A
življenje. Sneg je na moji glavi in sneg pomeni	smrt.	Ne bojim se je.’	A
krvnik drugod preobilo posla, so ga ustrelili.	Smrt	na vislicah se zdi Bošnjakom sramotna, smrt	A
Smrt na vislicah se zdi Bošnjakom sramotna,	smrt	iz puške pa častna.Jaz pa pravim, da obe skupaj	A
Tuzlo, da vidi kolesarja, in moral je iti po	smrt.	Skoraj vsako nedeljo govorimo o njem, on živi	A
človeka je vzel pod streho ‒ in zato precej takšna	smrt!	To podžge človeka!«	A
bi izpodbudil bakljonosca k besedi. »Glejte,	smrt	se ne zdi človeku vselej enaka,« je povzel kuhar	A
Hlod ga je bil pretrl, tako da je nastopila	smrt	čez dve uri.Slovenci smo prvi priskočili k ponesreče	A
vojaškemu naglemu sodišču. Nagla sodba in nagla	smrt!	Čemu so krmili Husejna Durakovića štiri mesece	A
je za kolo! Moji beli lasje kažejo na bridko	smrt	kakor sneg na mrzlo zimo.Kaj bi jaz v kolu?	A
zločinstva uganja pes Atif Sarajlija; tudi,	smrt	Pavla Drljače in hajduštvo nesrečnega Marka	A
Tedaj je Bajićeva mati pojasnila življenje in	smrt	njenih roditeljev in borno njeno preteklost	A
prišla ji je misel, kako krasna in lahka bi bila	smrt,	ko bi prišla tako tihotapski.Zakaj se ni preselila	A
moje srce in bi pred mojimi očmi uničevali v	smrt	obsojen narod, tako mi je ‒« »Ubožček!« se je	A
hrumenjem oživlja mrtvilo, bi človek mislil: Tu ima	smrt	svoje mlade.Morda je prvi človek prav v takšnem	A
sebi. »Tako se torej pogrezne orjaško drevo v	smrt?	« je sanjavo vprašala. »I kaj pa,« je ravnodušno	A
ter začel korakati po škripajočih deskah. »	Smrt	je dosti bliže,« je potrdil gozdar s prihlinjeno	A
njenem licu se je razlil dih sreče. »Samo	smrt	me bo ločila od tebe,« je govoril v njene lepe	A
ušesih ji je zvenela njegova obljuba; »Samo	smrt	me bo ločila od tebe.«Gledala je za njim kakor	A
pametno svetoval razbojniku, ki je zakrivil	smrt	Lucinega očeta.« »Kaj pa vi, Slovenci, niste	A
tabor, kjer je oče v bojih proti Turkom našel	smrt.	Mene je sprejel na svojo zemljo star, častitljiv	A
objavilo Smaju . / . / stran 623 . / ‚kažnjeno’	smrt.	Čitali so mu obsodbo po starem in novem zakonu	A
Bošnjaki so se izpraševali, kakšna je kažnjena	smrt;	niso je bili še vajeni.Smaja ni nihče več videl	A
Bog, tako gotovo se osvetim za mučno tetino	smrt	in za tvoje trpljenje, dragi mi amidža!«Njegove	A
. / . / stran 661 . / Za mene se že borita	smrt	in starost, ne potraja dolgo, da zmaga smrt	A
smrt in starost, ne potraja dolgo, da zmaga	smrt.	Sneg je pokril mojo glavo in kmalu me pokrije	A
trebuh, na kar je po dveh mučnih urah nastopila	smrt.	»O,« je naposled vzkliknil Hren in si s prstom	A
Živio Bajić!« Nekateri so vpili: »Svakom zlu	smrt	je kraj!« drugi: »Slava in propast gre eno za	A
bi mu ležal težak greh na duši. Ne boli ga	smrt	banjaluškega načelnika, pač pa ga mori hrepenenje	A
je pristavil: »Njih pamet je za morjem, njih	smrt	je za durmi.«Svetil se je njegov častitljivi	A
vedli ti nesrečniki! Skoraj bahato so šli v	smrt	v zavesti, da so mučeniki za neko idejo.Bal	A
njim. In ni ga videl med onimi, ki so šli v	smrt.	Lisinski je stal na strani Vilarjevih nasprotnikov	A
Pet trdo vklenjenih Bošnjakov, trudnih in na	smrt	izmučenih, je stalo ob zidu pod močno vojaško	A
po staro mater,« je dejal Lazar. »Ne zoper	smrt,	zoper hudobno žensko pomagajta!« Gregorka si	A
joka, joka, joka. Takega udarca ji še materina	smrt	ne nanese, kakor ji ga je prizadela Vahulja	A
redki beli lasje. Takrat sem prvikrat srečal	smrt	in silno me je porazilo novo grozno srečanje	A
slabo spal tisto noč: misel na neizbežno grenko	smrt	mi je stala neprestano pred očmi.Menda prvič	A
sobo, ogromno okno, v čigar okviru je stala	smrt	s koso.Ko sem se pozneje zagledal v stvar, sem	A
polovice našega stoletja k vojakom, kjer je našel	smrt,	predno je doslužil svojih osem let: utonil je	A
Mogilevska na Ruskem, poslan iz daljne zemlje sem v	smrt.	Na dolenji strani listka je zapisano: Kastramskova	A
listka, da je huzar umirajoč prosil, naj njegovo	smrt	sporoče njegovi materi, katero prosi odpuščanja	A
preudarnostjo oblagodarjen, kajti je bil zavarovan na	smrt	in doživetje po tarifi I d, kar nudi neprecenljivo	A
Cicvara ni voda! Pa da se udušim, sladka mi	smrt	v cicvari!« »Haja, gladen je bil, se je v cicvari	A
torej njeno stališče: vojne se boji, smrti ne.	Smrt	zanjo sploh nima groze.Nedavno sem ji pravil	A
odvetnik, razpisan je narok, gre za življenje in	smrt	... Navil je uro, naravnal jo po svoji in vprašal	A
vem? ‒ Toda recimo, da gre za življenje in	smrt	... Rekel je, naj jo zopet prinesem čez tri dni	A
Pripravljen sem ob primernih pogojih umreti junaško	smrt,	ako gre za očetnjavo.Ali takoj ali še rajši	A
hrepenenje po njem, kakor da gre za življenje in	smrt.	Potem par dni brezmejne sreče in sladke sužnosti	A
petelinček ali moder petelinček! Odreže te	smrt	kakor kosa rdečo, rumeno in modro cvetko in	A
seboj vrzeli. Brez take zavesti seveda je huda	smrt.	O moji bratje SHS, o moje sestre SHS, ki ljubite	A
ljubite, nikarte je žaliti! In bi jo žalila vaša	smrt,	če bi zapuščala vrzel.Poslušajte me, ki vam	A
se je svoje pregrešnosti, ko misli na Smukovo	smrt.	S svetim strahom se je ozrla v kapelico, zdelo	A
in vztrajno poje gorenja kuharica ‒ (naj umre	smrt	krivičnika in krvave mačke naj liže na onem	A
tega tako sovraštvo, da se mi podtika naravnost	smrt	gospice A. P., to je tiste Ane Poč, ki jo je	A
glasoviti kriminalni komisar Boštjan Repar in je v	smrt	na vešalih obsodil razvpito čarovnico Jerečko	A
obhajal neprijeten občutek. Skregana sta, za	smrt	skregana, pa pijeta tako rekoč skupno vino!	A
gostača, ki ga je bila pretekli mesec pobrala	smrt!	‒ Koga bi nasvetoval?	A
vrsta name, se izmuznem in namesto mene zadene	smrt	drugega ‒ ali sem lopov ali nisem?« »Prismoda	A
imel nad očmi ‒ taki psi, pravijo, da vidijo	smrt.	Ta Finetelj je potem od same žalosti storil konec	A
mati, ki ovira očeta, ko sinu grozita pogin in	smrt!	Prestrašena mu je dala zadnjo krono in Kocmur	A
naslonila na ograjo; pogledala je dol v vodo ‒ ne,	smrt	ni najhujše! O PRATIKI IN »STRUNI«, O JERI IN	A
Kocmurjeva, podedovali boste! Poglejte: pik as	smrt,	tref sedmica ‒ dediščina!« Kocmurjeva je zmajala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani