smrt (901-1.000)

Pik deset pomeni umret ...	Smrt	obrne vse ‒ drugi dol, vi gor ‒ pika in amen	A
želja, da bi umrl; manj huda se mu je zdela	smrt	kakor stopiti staršem pred oči. Danilo se je	A
Užalilo jo je. »	Smrt	želiš svojemu otroku!Ali te ni sram?	A
ne bi pustila in ne bi, da ga ženó v ječo in	smrt	in sužnost. »Kako se pišeš in od kod si?« ga	A
pomisleke in sam sebi očital, da gre za življenje in	smrt	in v takem trenutku ne sme barantati z ljubim	A
bolesten vbodljaj se mu je zbujal spomin na	smrt	sina Antona, otresal se je bolečega spomina	A
Jaz nisem hudoben človek, ali staremu želim	smrt.	Iz pravičnosti mu jo želim.	A
Iz pravičnosti mu jo želim. Naglo	smrt	brez testamenta.Zato ker ljubim otroka.«	A
kaj ‒ zaradi dediščine? Kdo je želel očetu	smrt?	Kdo me je ščuval zoper očeta, kaj?	A
najprej sebe ovadi, da si napeljala očetovo	smrt,	potem pa še mene!« Kocmurka se je vzravnala	A
/ stran 206 . / ta, obup ji je krčil srce,	smrt	bi ji bila odrešenje.Našla je konček sveče,	A
kje naj bi ji bil vir te ljubezni? Pa če ji	smrt	ni ganila srca, ji je zato v tem obilnejši meri	A
čevljarjeva žena, ki ji je strašna Korenova	smrt	postala v tolažbo, češ da usoda ne tepe le mene	A
tako misli. Takrat je bila sklenjena očetova	smrt.	« »Ali sta se potem še katerikrat menila o umoru	A
lotili očeta. Le v mislih ste želeli njegovo	smrt,	v mislih ste mu bili morilka!Misli pa posvetna	A
sprejela? Na ječo je bila pripravljena in na	smrt,	pa bi si malodušno ne upala pred sestro?Zdaj	A
Ostal sem sam. Ker ne vem, kdaj se me usmili	smrt,	in ker me skrbi zaradi hčera, ki nista takšni	A
naprej: »Pripis. Ko se človek pripravlja na	smrt,	ni dovolj, da ureja svoje posvetne skrbi, misliti	A
in njegovo tatvino toliko vem kakor za svojo	smrt.	Mislila sem, da zvem kaj pri vas ...	A
zastran honorarja naj vse ostane pri starem!)	Smrt	pa je vrhunec človeške pameti. Dragi mi bratje	A
ne hrepenite po pameti! Vrhunec pameti je	smrt!	In je pamet resnično lepa reč in pohvalna.	A
snoči jedel ribice, moja duša je žalostna za	smrt	in ne morem pisati smešnih reči. Sploh ‒ kaj	A
prej, morebiti kasneje jima je usojena bridka	smrt.	Umrla sta ali bosta ‒ neizprosno!	A
to smešno? In ako je kdo in se mu vidi moja	smrt	smešna, mar je smešno tudi to, da ne bom umrl	A
mora po tarifi II a izplačati za doživetje in	smrt	zavarovano vsoto Din 1250.‒ Pretres so zabeležili	A
spokorno postali banka. Lične tablice pomenijo	smrt	beraškemu stanu.Njih načrt je že v delu in ga	A
morem z njim postreči in mi je duša žalostna za	smrt.	« Bolela me je njena solza in sem dejal: »Ljuba	A
ne srca ne obisti niti ne duše, žalostne za	smrt!	Ampak stoji zapisano tako, da vzemi dve žlici	A
pokrajinska uprava izpregledala, da postavi njegovo	smrt	pravočasno v proračun. Takih mož ima naš narod	A
razbrzdanih sanj brez pameti in vsega: »mlin kača	smrt«	in »luža luč pijana baba«.Te sanje so iz želodca	A
zavarovati režiserja za veselo doživetje in grenko	smrt,	še gospodje od pogrebne bratovščine se mu plahi	A
polju naše kulture. Tak napredek bi le požuril	smrt	milemu našemu plemenu ‒ piše oni znameniti Kupferšmid	A
iz človeške družbe in te obsoja na meščansko	smrt.	Da nimaš tega madeža, vsi drugi bi ti bili odpuščeni	A
dete od gladu in se razlega njegova mučeniška	smrt	po vsej ulici in jo čuje na cesti zbrani suvereni	A
risarja, da bi napisal ali narisal strahovito mojo	smrt	zaradi senzacije in nagrade in zgleda in svarila	A
stroške pogreba. Resnično grozovita je bila taka	smrt	in jo je zelo zanimivo brati.Zdaj se že več	A
potem stopil s ponosnim korakom v mučeniško	smrt.	V slab duh je lepi ta verski vzklik spravila	A
krivica in obup poženeta v vodo in v bridko	smrt.	Vi gotovo mislite ... toda jaz sem pošten človek	A
se je spravil ‒ tako ali tako ‒ izpred nog.	Smrt	je bila najkoristnejši čin njegovega življenja	A
sanjalo se mi ni o tem in več sem mislil na	smrt	kot na Ameriko.Ali sedaj moram.	A
Préklica je iskala in je našla. Nadlogo in	smrt.	Mrvozmikavt, mir!« je jezno zakričala starka	A
razposajenosti ga Hudournik ni hotel obsoditi na	smrt.	Sklenil je, da ga odnese proč od Murke in izpusti	A
smo se v gozdovih in začeli boj za svobodo na	smrt	in življenje.Segli smo v roke južnim bratom	A
je pomislil. Pa si jo, šaljivec, izmisli: »	Smrt	se mi bliža, za vrat me bo zadušila.Le čakaj	A
na zglavno blazino, glavo pa na vznožje, češ,	smrt	bo iskala vrat, pa naj me davi za noge.‒ Ko	A
Večkrat je pripovedoval, kako je osleparil	smrt	in ozdravel.Vselej pa je dodal: Starši, le takoj	A
več na spregled. Ko je gospodarju potrkala	smrt	na vrata, je izročil Pankracu hišo in zemljo	A
skoz gozd po vlažnem listju. Ne, to ni bila	smrt,	to je bilo rojstvo.Vse naokrog je dehtelo po	A
73 Predgovor 73 Zapravdana njiva 75 Po tožbi	smrt	78 Razdrta soseščina 80 Izgubljena lopata 84	A
»Tristo klekov in še pol povrhu! Sama	smrt	bi me ne bila tako iznenadila kakor vidva danes	A
Trpeli so vsi trije. Ila in kozar sta na	smrt	trudna privlekla sani do prve hiše v dolini	A
kaj bi bilo?« Jošt pa je hripavo dodal: »Oj	smrt,	strašna smrt bi bila!Jožek je moj rešitelj.	A
Jošt pa je hripavo dodal: »Oj smrt, strašna	smrt	bi bila!Jožek je moj rešitelj.«	A
Toda ta strašna noč, ko sem ves obupan že videl	smrt	pred sabo, me je tako zničila, da je groza.	A
samogoltne jeze. . / . / stran 78 . / Po tožbi	smrt	Po dokaj ozki dolini je raztresenih nekaj hiš	A
vse, ki so po teh gorah naglo in neprevidno	smrt	storili ... Po molitvi sem poiskal v torbi ‒ oprtnikov	A
delal akordno delo in se zaradi otrok mučil na	smrt.	Žena je šla za njim.	A
tako globoka in pekoča, kakor jo rodi samo	smrt,	nenadna in nepričakovana. Možje so tajili bridkost	A
volja je bila.« »Namenjena mu je bila taka	smrt.	« »Svetnika imaš.	A
na črnih svečnikih, z votlimi očmi je gledala	smrt	po cerkvi. Zvonček je zapel, a orgle niso zabučale	A
trobezljati kot baba.« »Ee ‒ enkrat mu je za	smrt	zapisano.Mar boš ti vekomaj?«	A
Takole je: ko sem začel živeti, pa mi pokažejo	smrt.	« Streslo ga je in prešunilo, da se mu ni dalo	A
« »Hujše reči so kot	smrt,	gospod Urban.« »Povej vendar!«	A
kopij in strelic in mečev, se Sloven ne poda!	Smrt	Hilbudiju!« Starec je umolknil, kakor bi mu	A
ni šala, da je treba planiti na življenje in	smrt.	Izborni konjič ‒ očetu ga je bil podaril hunski	A
Velika žalost je obšla Svaruna, ko so prinesli na	smrt	ranjenega Radogosta. Preko prsi mu je zevala	A
»Stoj, Epafrodit! Ne hodi v	smrt!	Tunjuš te čaka v zasedi!«	A
haljo tišči kri na stegnih, ker sem se gnal na	smrt,	da tebe rešim, gnal na tem kljusetu, ki ima	A
Nalašč noče, ubijte ga!	Smrt	mu!« Gotu pa so se vedno bolj valovile mišice	A
ali držiš prisego?« . / . / stran 128 . / »Na	smrt,	gospod!« »Tudi jaz!	A
sita, pa izve človek bridko reč in zboli na	smrt.	Oj, krvoses!«	A
Svetuj z modro besedo!« »	Smrt	izdajalcem, smrt!To pravi Tunjuš, čigar kri	A
Svetuj z modro besedo!« »Smrt izdajalcem,	smrt!	To pravi Tunjuš, čigar kri je še v živem rodu	A
rodu s krvjo vladarja vse zemljé, z Atilo.« »	Smrt	‒ smrt!Da bi torej tekla bratovska kri!	A
krvjo vladarja vse zemljé, z Atilo.« »Smrt ‒	smrt!	Da bi torej tekla bratovska kri!	A
Bojan in Velegost. Če nič ne opravita, potem	smrt	izdajalcem!« »Smrt, smrt!« je ponavljal Hun	A
Če nič ne opravita, potem smrt izdajalcem!« »	Smrt,	smrt!« je ponavljal Hun in grizel ustnice, da	A
ne opravita, potem smrt izdajalcem!« »Smrt,	smrt!	« je ponavljal Hun in grizel ustnice, da ni bruhnil	A
je list do Rimljanov. »Meseno mišljenje je	smrt,	duhovno mišljenje pa je življenje in mir.Kateri	A
brez tebe ne morem in nočem biti, brez tebe je	smrt.	« Sedla sta na marmorno klop.	A
gneča, da mu je omagovala desnica, ki je trosila	smrt,	kamor je zadela.Nekaj napadalcev je odtrgalo	A
in kopji. Ne veš, da me ljubijo in da gredo v	smrt	zame!« »Prihrani meče in kopja zase in za Ireno	A
name, vlačuga! Monopol ‒ svila ‒ to se pravi,	smrt	Epafroditu, ki ima tega blaga dosti. In ti bi	A
tako resni trenutki, tehtnica na življenje in	smrt,	služinčad pa razgraja in se smeje.Z brzimi koraki	A
Vse ali nič! Življenje ali	smrt!	Ko je tako razglabljajoč dospel blizu Iztokovega	A
mu je velel tja namesto sebe. Mučil ga bo na	smrt.	O, sveta Sofija, preženi že skoro to noč!	A
dom, ona, despojna, kakor vlačuga. Zato rajši	smrt	kakor pa življenje brez maščevanja! Teodora	A
despojna, ga je tako potrlo, da se mu je zdela	smrt	radost v primeri s to bolestjo.Stoiško mirno	A
vnovič igro s Teodoro, in sedaj na življenje in	smrt.	Jasno je čutil, da je njegova ljubezen do Iztoka	A
dobrotljivost na cesto, po kateri hodita ječa in	smrt.	« »Sedi, Spiridion!«	A
Vsa sila, ki se pojavi v boju na življenje in	smrt,	se je zbu dila v Iztoku.Zgrabil je za precej	A
Ko si ti otemal Iztoka verig, sem zagledal	smrt.	Zbežal sem po denar, kar sem si ga mukoma prihranil	A
Epafrodita je umoril!	Smrt	mu!« Azbadu je omahovala roka, levica je iskala	A
Satan je posodil čeljusti psu, da je ugriznil na	smrt	nedolžno, sveto despojno!« Sužnji so dvignili	A
armade v izkušeno roko Belizarju, ki naj kaznuje	smrt	Amalasunte in osvobodi Italijo izpod jarma morilcev	A
rdeče oko carske barke, ki ga ujame in odvede v	smrt.	Šele ko se je svitalo jutro in so prebrodili	A
. / stran 52 . / Sporočil mu je, da gre v	smrt,	da se potopi sredi morja.S to lažjo ni upal	A
se je zgodilo v Bizancu, vsi veste, da visi	smrt	nad menoj.« Ihtenje je postajalo glasnejše,	A
Duha. »Zaseže te	smrt	tukaj, pekèl tamkaj, ako si izdajalec!« Spiridion	A
Leti da so povedali, zakaj gre Epafrodit sam v	smrt	‒ Justinijan ga dolži po krivem, naperil je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani