smrt (301-400)

pokoro delat, saj ima dovolj pregreh na duši.	Smrt	se ga že spominja, človek bi pa z babami norel	A
je zadnjikrat prepiral z njo, že bolno in na	smrt	obsojeno.Z dna vesti se mu oglaša slabotno očitanje	A
pokazati ljudem, kako je samo njo prijela materina	smrt?	Pokazati, da ni v očetu trohe žalosti za ženo	A
za rajnko. Saj ni res, da bi te ne bila njena	smrt	prijela.Rad si jo imel, po svoje rad imel, in	A
natančno preračunano gotovostjo v pogin in v	smrt.	Porenta je naenkrat ljubezniv in dobrodušen;	A
vsako vmešavanje v že določene načrte in račune.	Smrt	očetova bi ji ne prišla prav.Z njim bi se še	A
in je bil z zobmi zašklepetal. Slutil je bil	smrt	v bližini, zato je bil prepaden, zato ga je	A
in tuge prišle * in bolezni ‒ in naposled še	smrt.	* Zopet pa, bratje, spomnimo se, * da i sinovi	A
pogledi; v ljudeh je bilo tiho žalovanje, ko da je	smrt	odprla vrata vseh slovenskih družin.Kmet je	A
ljubljenim bitjem, s katerim se je zlil v eno. Niti	smrt	niti ljubezen ne preneseta prič. In ko govori	A
kraljestvo zla; tako da je tudi tisti, ki ga je	smrt	nazadnje vendar pomilostila, potem še tako nasičen	A
ženskega telesa neposredno dotaknila niča. Eros in	smrt,	ki pa sta bila združena na neponovljivo surov	A
blago visi na hrbtu kakor moker časnik. A vlažna	smrt	je vseeno manj nasilna, manj oblastna kot ledena	A
mogoče trzati z glavo, tudi ti nič ne pomaga, če	smrt	pazljivo izdihavaš, ko jo zatem vendar moraš	A
razigranostjo in hudomušnostjo hotele ukaniti	smrt,	da se je Tomaž nevidno presadil na istrska tla	A
hkrati tam, v živem svetu, Tomaž, to ni prav.	Smrt	tega ne dopušča.Ni prav, Tomaž, da si zdaj v	A
Tomaž, ker gre pravkar nosilnica mimo ležišč,	smrt	je ljubosumna megera, Tomaž.Ob mojem molku se	A
valujočo tožbo in da ne bi prešla vame, ker	smrt	je treba zmeraj znova odmišljati, če nočemo	A
nobene veljave v izvotljenem zraku pod bledim, na	smrt	obsojenim aprilskim soncem. Ker pogin zdaj ni	A
podzavestno navzame pravil ozračja, kjer se tudi	smrt	mora držati urnika in dnevnega reda.No, a ne	A
je bil hoten, zavesten poskus, da bi prevaral	smrt.	Seveda je prav lahko oporekati, da je bil moj	A
ker ni bil pri zavesti, ni čutil, kakó mu leze	smrt	skozi tenko vrečevino v vodoravne ude. Morebiti	A
dražiti smrti s prividi o življenju, ker je	smrt	maščevalna samica.Ciganu pa nisem ugovarjal	A
bila pod gladkim kockastim belo modrim blagom	smrt	še bolj potuhnjena, hkrati pa zarotniško naravnana	A
ker se s svojim delom rešuje anonimnosti in je	smrt	z njim bolj obzirna.Zato bi verjetno ostal,	A
vnemi zdravnika, ki v podmornici, obsojeni na	smrt,	pregleduje moštvu pljučne vršičke.Ne vem, kaj	A
ki potem preletijo Rokavski preliv in nosijo	smrt	angleškim mestom. Da je poleg nemških inženirjev	A
strmeli in hodili po prstih, kakor da je to prva	smrt,	ki smo ji priča.V meni se je spet zbudil glas	A
da še vedno ne verjamemo do kraja v njegovo	smrt	in upamo, da bomo še našli iskrico življenja	A
zakaj če se je bojiš, se spotakneš in takrat	smrt	lopne po tebi.Trezen moraš biti, vsi tvoji gibi	A
dolgih in temnih paštnih. Tukaj je uprizorila	smrt	svojo trgatev, ki je trajala vse štiri letne	A
katerem oddelku si bil zaposlen. Brivec je	smrt	bril, skladiščnik jo oblačil, bolničar slačil	A
se bolj poglobiti v to življenje oziroma v to	smrt.	Moral bi jo živeti.	A
Moral bi jo živeti. Živeti	smrt.	A vprašanje je, če bi potem znal gledati nanjo	A
pokonci in rekel, da je po avstrijskem pravu na	smrt	obsojeni rešen, če se vrv utrga.A je bil seveda	A
prebujenje iz toposti, v katero nas je pogreznila	smrt.	Zato bi skorajda najbolj veljala primera o plodovih	A
skupinam se je kdaj posrečilo potisniti stoječo	smrt	navzdol, da so stali na nji, na njenem trdem	A
reoblečene italijanske čete pomagajo Francu. Samo na	smrt	se dolgočasi.Samo rešila bi se rada natezalnice	A
železno ploščo. In zaradi okorne pisave tudi	smrt	na neki način čudaška in skoraj grozljivo šaljiva	A
A morte i sciavi! . /\ .. stran 57 . \/ =	Smrt	Slovencem! NJEGOV BRATRANEC CIRIL Ni šel po	A
ženeš? Moram se gibati, pravi ona, ležanje je	smrt.	»Tvoj pod bi lahko počakal,« je rekel.	A
Kazen.	Smrt.	Od mladih nog ti vbrizgajo to o krivdi, samo	A
telo za zmeraj mrzlo, bo krivda večna kakor	smrt.	« Ustavil se je.	A
dolžnost je padec na dno, je stiskalnica, je	smrt.	Kakor tisti pohabljenec tam notri.	A
je obrnil. »Od mladih nog brezsmotrnost in	smrt,	« je rekel.»To troje, brezsmotrnost, krivda in	A
je rekel. »To troje, brezsmotrnost, krivda in	smrt.	A zadostuje že eno samo od teh treh, da ti izmaliči	A
visijo na hrbtih kakor mokri časniki, a vlažna	smrt	je manj nasilna, manj oblastna ko ledena smrt	A
smrt je manj nasilna, manj oblastna ko ledena	smrt,	tudi če je treba zaradi boja proti ušem in proti	A
podivjanim gručam kdaj posreči potisniti stoječo	smrt	navzdol, takó da potem stojijo na nji, na trdem	A
lahko nerazsodni, ker smo pokončali zebrasto	smrt?	« A molčala je in imel je porazno gotovost, da	A
preprosto iskrenostjo je seveda obžaloval njegovo	smrt,	do nje pa ni mogel imeti tiste resnične ginjenosti	A
za zaščito države je 1941. leta obsodilo na	smrt	osem obtožencev, od teh so tri pomilostili,	A
in sveža od pomladnih prh, je pomislil. Zakaj	smrt	bi bila dosti manj turobna, če bi človek tudi	A
hrapavo dlan njene roke in da je zato tudi njemu	smrt	nekaj tovariško domačega kakor nji. Kajti v	A
poti ni bilo iz njega. To je dokončno kakor	smrt,	je pomislil, ker tisti, ki je poznal diktatorjeve	A
imeti fantje, ko so jih črnosrajčniki vodili v	smrt	po kraški gmajni mimo borovcev, je pomislil	A
* Fantje, ki so jih črnosrajčniki vodili v	smrt:	1930. leta so v Bazovici na tržaškem Krasu	A
pogled na črnosrajčnike, ki so jih vodili v	smrt.	Ni mogel biti drugačen kakor hladen, njihov pogled	A
tistih sočnih in igrivih ustnic, ki zagovarjajo	smrt,	ko pa se ti je zdelo, da boš prav ob njih pozabil	A
ko so diktatorjevi sodniki obsojali ljudi na	smrt.	« »Nič nisem vedela, verjemi,« je šepnila.	A
stran 139 . \/ nanj. V vsakdanjem življenju je	smrt	zmeraj znova preraščal z vedrostjo, s skoraj	A
njegovem čustvovanju prvič prišla v neposreden stik	smrt	in ljubezen, zato se mu ob včerajšnjem nenavadnem	A
krut, a olajšanje je, sprostitev je, kakor je	smrt	vsakega tirana pomlad za človeško zemljo. Sklonjen	A
pa čeprav se je to zgodilo pred tremi leti.	Smrt	namreč lahko čisto mirno ostane na delu v tebi	A
»Hm, kajpak,« se je popraskal. »Pravijo, da	smrt	ne pride prepozno.« »Ha!	A
Vse je samo življenje. Še	smrt!	...« Kmetovi prsti so spet otrpnili na	A
In nikamor se mu ne mudi! Ko bo prišla	smrt	in mu poreče:‘Črnilogar, greva?’ se bo prav	A
kakor ni niti za hip pomislil, kakšna bo njegova	smrt.	Vedel je samo to, da mora takoj na pot; in čutil	A
njegov strah sprevrže v pogum in ... in da sprejme	smrt	kot dokaz življenja, da jo sprejme kot - «	A
Petru Majcnu: »In veste, kadar boste potrebovali	smrt,	kar tegale pošljite in ... in boste mirno doma	A
vendar, nehaj! Človek bi rekel, da te preganja	smrt.	Kmet kleplje koso, kar je popolnoma naravno.	A
brezdanjega prepada... Da, prav tako je, kakor bi sama	smrt	sedla vrh gore, položila svojo velikansko koso	A
»Norost!... Kajpak ni	smrt,	čeprav je res suh kot okostnjak.« »Kaj	A
zapekla vest, kakor bi s to mislijo želel kmetu	smrt.	»Res sem grd!...	A
Prekleta strešnica. - Tam stoji tvoja nemška	smrt!	- je rekla prav tako mirno in z roko pokazala	A
se je prav tedaj pločevinasto oglasila nemška	smrt.	- Javolheršturmfirer! - je zagrgral	A
bojiš? - Saplater! - se je spet oglasila nemška	smrt.	- Javolheršturmfirer! - se je sunkovito	A
javil: - Niks banditen, her šturmfirer! Nemška	smrt	je z odsekano kretnjo vzdignila dolgo roko.	A
strešnica in se ozrl okrog sebe. - Tvoja nemška	smrt	ima veliko psov, - je mirno rekla Temnikarica	A
vdano, a prav tako vprašujoče ozrl v nemško	smrt,	ki je zdaj vzravnano stala pri tnalu in držala	A
- Javolheršturmfirer! Nemška	smrt	je z roko zamahnila proti vežnim vratom.	A
laškega pribočnika slovesno vstopila nemška	smrt.	Vstopila je globoko upognjena, s čelado naprej	A
in tja, da bi si rešile življenje. Nemška	smrt	je zaničljivo pihnila skozi nos, v mrzlem nasmehu	A
decapitazione delle galline, - je ponovila nemška	smrt,	prikimala in sedla k mizi.S komolcem je odpahnila	A
- Javolheršturmfirer! Nemška	smrt	je s prstom pokazala proti peči. Prekleta	A
mizi. - Die Uhr! - je nestrpno rekla nemška	smrt	in z roko nakazala, naj požene nihalo.	A
več niti pomislila nanjo. Premerila je nemško	smrt,	ki je zdaj stala pri steni, držala zlato obrobljena	A
zagolčal Prekleta strešnica, da se je nemška	smrt	ozrla in ga premerila. - Javolheršturmfire	A
urmfirer? - je ponovil Prekleta strešnica. Nemška	smrt	mu je pomigala s kazalcem ter se nato spet obrnila	A
lavoro! - Un bel lavoro! - se je zarežala nemška	smrt	in spet pokazala svoje zlate zobe. - San Paolo	A
Un grande popolo i romani, - je rekla nemška	smrt.	- Un grande popolo! - je zažarel priboč	A
Adesso i romani sono piccoli, - je rekla nemška	smrt,	se vzravnala in zviška premerila svojega pribočnika	A
zlezel med ramena. - Saplater! - je rekla nemška	smrt	in s prstom pokazala v obglavljenega svetega	A
glavo tudi on, če bi jo razbil. Videl je bil že	smrt,	ko je nosač po nesreči strl tri take podobe	A
nosač po nesreči strl tri take podobe. Nemška	smrt	si je izbrala še dve podobi, potem pa si je	A
stopila naprej. - Saplater! - je siknila nemška	smrt.	- Javolheršturmfirer! - je zagrgral	A
laški pribočnik in se zmagovito ozrl v nemško	smrt.	- Saplater?	A
Prekleta strešnica in začel tolmačiti, toda nemška	smrt	ga ni dolgo poslušala, temveč je z roko dala	A
neusmiljeno suvala in ga divje stresala. Nemška	smrt	je zaničljivo zamahnila z roko. Vojaka sta spustila	A
- je oznanila Prekleta strešnica. Nemška	smrt	je spet zaničljivo zamahnila z roko in puhnila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani