smrt (201-300)

Oj car, oj car, pa zapovej, naj bela	smrt	beží naprej! Že krsta iztesana je, že	A
pregnan, povsod zaničevan. In ti poslal si belo	smrt,	tiran mogočni v prah je strt. Spet dal	A
”Kaj je tebi, oj svoboda krasna? Kakor	smrt	je bledo lice tvoje, tvoje róke so v okovih	A
temnó njegovo je okó, iz njega gleda črna	smrt;	in kadar stopi pred oltar, obkroža ga	A
zemlji bleda žalost, strast in greh in hladna	smrt.	Zadrhtéla je od sráma, ah od studa zadrhtéla	A
bolna mati. Líca trhla in upala, kot bi	smrt	dahníla nanje; stisnjena so vela ustna	A
rdeči, žareči, so v soncu šumeli, peli so v	smrt;	na mizi med nama žarki bežeči - teman	A
bridkost je prag do večnega veselja in	smrt	je le vstopnina v paradiž! ZGODILO SE JE	A
grobovje ‒ več grobov, grobovi mrtnjak ‒	smrt	okostnik ‒ okostnjak grinjavost ‒ bolezen	A
pa, pravijo, dobro mu ni. Tretja ženska je	smrt,	a boji se sodnik Boga in pekla in peklenskih	A
omaganih bitij, stok bolnih duš tod doma: ah, hiti,	smrt,	hiti! ... Nočnik Kak v mrazečo to samoto jasen	A
46 . / PESEM Ne bodem takrat strepetal, ko	smrt	po mene pride bleda, ko tajno grozovito me poljubi	A
/ . / stran 114 . / človek zgubljen si, ko	smrt	si plašan,« starši brat de mu, ko noč ves teman	A
ko noč ves teman. »Človek zgubljen si, ko	smrt	si plašan,« ponovijo še drugi, podijo ga stran	A
obstreta rojstvu raz strgan kras nesna, ki strne	smrt	in krst v krsti skoz srh za zastor v prstov	A
/ PIVSKA LEGIJA Zjutraj en velik zeh in	smrt.	V drobovju poljub črva, na obrazu etanolska	A
prebran in sortiran v najgladkejši spev. Nato	smrt	po stopnjah. Do Lux aeterne in še čez.	A
takrat mi zdi, kot da oznanjal bi skovir mi	smrt	... Ali preden mi skovir odpoje, malo preden bom	A
ki v njih bilo je, kar se v nas budi, ki v	smrt	so za življenje šli, preverjeni, da ni nazaj	A
vonj cvetov. Gosti mrak za njim leži, bela	smrt	nad njim preži. Lastovica 1.	A
. /\ .. stran 18 . \/ Mene tukaj, tebe čaka	smrt	na poti ti hitiš ji, meni sama gre naproti.	A
Že starost sili v črno jamo. »Misliti na	smrt	še jutri čas imamo!« Vre v daljavo brez počitka	A
je zastrt: zunaj življenje - v tovarni je -	smrt!	Včasih zaslutimo sredi noči tisto življenje	A
Joj - nad grobovi veter tiho plaka. Enako	smrt	kosila bo kot lani! V naslednji vrsti letos	A
zaman se ji dehteče cvetje umika. Neizprosna	smrt	v kraljestvo mirno seže in princeskam-rožam	A
mlado dušo... Kaj mi mar je, če umrem Sladka	smrt	bo v nežni roki!« zadrhti plavici glas. In spoštljiv	A
kričanje v mimiko teles. Velenacije rojevajo se v	smrt.	Vsak nov hip je vedno bolj potrt in pozdravi	A
bilke pred nevihto, živad pred klavnico. Aj,	smrt,	bedasta in nesmiselna jezik iztrgan ustom, roka	A
Že po nekaj dneh se ga je prijelo ime »Zlata	smrt«	. - - - Vse na njej se je zibalo: od umetelno	A
po tleh vojakov tropi, požela jih je bridka	smrt	sovražnik je pobit in strt, in zmagovit na tla	A
plava cveten venec, na ustnih rajski nasmeh.	Smrt	ti ni strahovita, četudi v cvetu let, na licu	A
si ni li dovolj ta kri? Ni kazni ti zadosti	smrt,	nje muka in nje strah? Še v grob celo tvoj sega	A
Še te ... s tresočim glasom sem zaznámoval za	smrt	... Končano!	A
presveta, prošnjé in solzé sirote, dekleta: Ko	smrt	bo kosila čez bojno ravan, ti čuvaj ljubljênca	A
njim, ki bil je tod mi zvest: kar je bridka	smrt	ločila, mila smrt zedini spet! ZIMSKI DAN	A
tod mi zvest: kar je bridka smrt ločila, mila	smrt	zedini spet! ZIMSKI DAN Sneženi prt zemljo	A
prvem je cveti? O, škoda teh lepih oči, če	smrt	jih prerano ugasi, in krasnega škoda života	A
je odprt, spanje naganja me ‒ več se ne mudi,	smrt!	Želje Peruti hotel bi imet′, premeril bi neizmé	A
ali črv pod kožo, ki redi se z mano, on za	smrt	gotovo vsekal mi je rano.« Tak v večernem mraku	A
nobene več miši ni ujel. In ko mu res vzame jo	smrt,	okoli se plazi potrt, življenje sovražit začnè	A
Šel od nas je v kraje tuje, koder vojska,	smrt	gostuje. Dokaj je minulo časa, da o njem ni	A
glasa. Tretje leto list poslani nam njegovo	smrt	oznani. Od takrat je tvoja mati bila nehala	A
bog noči sameva. Objokujeva boginjo zlato,	smrt	ji je zavdala. Vihar stoletni zbira spomin,	A
pišejo mi v telo. Objokujem boginjo zlato,	smrt	ji je zavdala. IV.	A
IV. Objokujem boginjo zlato,	smrt	ji je zavdala. Sva bili v sanje mavrične zapeljani	A
Naše misli: onstran. SRCE V ALKOHOLU	SMRT	PLAVANJE V ETRU ŠP RIT Kabinetni ljudje Sonce	A
Zeleni žabji kralj jaha na kostanju.	Smrt	prihaja. Excelsior! Trrrrr ‒ in.	A
je ta glas. Ne smem ljubiti žene, če nosim	smrt	s seboj, in vendar posvečene vse misli so s	A
Evakuacija duš Večer peče kot ogenj.	Smrt	Evrope! Usmiljenje!	A
imetju, nova doba prihaja i delavcu i poetu.	Smrt	tehnično mehaničnim problemom! Vsi problemi	A
Zaznamovanci Hodijo s smrtjo v srcu.	Smrt	bdi v njihovih očeh. Avtomobil škropi blato	A
Beseda. Daleč od bleščeče luči, kajti luč je	smrt.	Iz teme prekletstva vstane odrešena, poveličana	A
Ko da smo mrtvi od dima, oči nas peko.	Smrt	na obrazu, v duši smrt, kaj nam zato! Kaj nam	A
dima, oči nas peko. Smrt na obrazu, v duši	smrt,	kaj nam zato! Kaj nam zato, de nam skrunijo	A
O zdaj grem�! O zdaj grem� iz borbe v	Smrt,	iz borbe v Smrt, da se razrase tihi srd in da	A
grem�! O zdaj grem� iz borbe v Smrt, iz borbe v	Smrt,	da se razrase tihi srd in da ugasnemo.‒	A
VSTAJENJA, a ne za nas ... . / . / stran 175 . /	Smrt	I Mi gremo proti Kozmosu. Povsod je Kozmos	A
v vsaki duši, v vsakem srcu. Ko odpoljubi	Smrt	nam vso bolest in v srcu se ustavi čas, se umaknemo	A
Njegove oči svetijo kakor radij v noč.	Smrt	je umikanje življenju. Smrt je veselje.	A
Smrt je umikanje življenju.	Smrt	je veselje. Padati!	A
privreti, bratje, ne morem vam pesmi končati,	smrt	že prihaja, že je pred vrati ... Ženo mi vzela	A
Pusti, naj se s teboj borim!	Smrt	naju čaka tam med gorami. Kaj bi sedaj že hotel	A
Kaj bi sedaj že hotel v pokoj?	Smrt	je med nami, med nami, med nami, njej veljaj	A
‒ Lepa, o lepa bo	smrt	Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla	A
Joj, sanje, kje? O, v moje srce prišla je	smrt.	V mojem koraku poje Smrt, v dno duše zaprt sem	A
moje srce prišla je smrt. V mojem koraku poje	Smrt,	v dno duše zaprt sem brat oblaku. Oblak je siv	A
ti pisal o Smrti, ljubica! Vsakdo gre skozi	smrt	v pomlad. Zarja srebrna mi čelo hladi.	A
Kratko življenje je Strašno je nositi v srcu	smrt	in vendar, ljubica, tebe ljubiti; ah, ljubica	A
curlja več od perutnic. To je od resnice, ki je	smrt,	a je Spoznanje. V črno jesensko noč trepeče	A
trpljenja, zatajevanja so mi umirile uporni izraz.	Smrt	mi je poljubila lice, bil sem kakor smrt hladan	A
Smrt mi je poljubila lice, bil sem kakor	smrt	hladan, nisem sanjal, ne čakal pravice in ne	A
usmili se nas! . / . / stran 91 . / Razočaranje	Smrt	je legla na moje srce, ogenj pod skalo pa ni	A
pa ga obnovim z vstajenjem, jaz se bom uprl.	Smrt	je legla na moje srce. Mislila je, da se bom	A
vse podiral in mislil sem: s praznoto pride	smrt,	a čudo: vedno večji se odstiral pred mano svet	A
naj gladujejo, naj jih zapirajo, življenje in	smrt	je sredi oči. Slovo Tvoj smeh se igral je z	A
ocean, strašnó odprt, bodočim življenje, nam pa	smrt,	to preizkušnjo, naval in strast, strašen pogin	A
pred mano je zaprt, zdaj bi šel s tabo, tiha	Smrt.	Želja po smrti Daj mi, Bog, da mogel bi umreti	A
takrat naj pride . / . / stran 39 . / bela	smrt	k meni. Listje raz drevje bo zašumelo in mi	A
potem se jim srce hladi. Prišla bo grenka	smrt,	moj hramček bo zaprt, moj glažek bo na stran	A
nobene več miši ni ujel. In ko mu res vzame jo	smrt,	okoli se plazi potrt, življenje sovražit′ začne	A
a lovec v bolečini žgoči, v obupu sam ji v	smrt	sledi. Potrkali na okno Potrkali na okno nocoj	A
pod goro ... . / . / stran 315 . / Prišla je	smrt	iz mrtvašnice, vzela lovca iz lovčnice: smrt	A
smrt iz mrtvašnice, vzela lovca iz lovčnice:	smrt	je lovca, lovec medveda, medved volka, volk	A
Kaj si neki šel na tuje? Mino ti bo	smrt	vsnubila, bridka žalost jo umorila.« Spanjšice	A
Kaj si neki šel na tuje? Mini ti je	smrt	vsnubila, bridka žalost jo vmorila.« [ Idrija	A
vehementno razpre stisko, samoto, ljubezen, erotiko,	smrt	in minevanje, »Čudenja Skrivanje za grmiči	A
odganjajo krpane, levico liže jim hvaležni Lot. Je	smrt	dežele, tiho spanje časa. In pride, in me starca	A
Je živad, zverjad. Kako nasilna	smrt	je vračunljiva? Zvoni iz sanj, duhovi na planjavi	A
požiram čas in čakam ali na skupno žretje in na	Smrt.	Boginja Škoda, da sem tvoja Boginja, ker si	A
spokojnost. Verjemi, verjemi, bogato bo leto in	smrt	bo mirna. Tiho žitje Sredi skoka ujeta rdeča	A
Bele deklice potujejo proti začetku. Sleherna	smrt	pomeni predrugačenje. Pomen bistva je skupen	A
svobodnejši Kolikor si svobodnejši, mirnejša bo tvoja	smrt	v svoji mogočnosti, edina v celem življenju	A
razpasle jetike ni mogla več živeti; a tudi	smrt	je ni hotela še rešiti nepopisnih muk. Na moj	A
se zgrudil. Službujoči zdravnik je ugotovil	smrt	zavoljo srčne kapi. Drugi dan so se oglasili	A
potomca nekdaj sloveče družine. O siva starka	smrt,	velika si tudi v svojih norčijah. Geto in drugo	A
klepet naprej, da ne pustita obrodnice v gotovo	smrt.	Umaknil sem se v hišo.	A
drugi mesec že ne prenaša nobene jedi in pijače;	smrt	da je neizogibna že bližnje dni, ako ne pride	A
splavitev ne pomaga, ampak pospeši materino	smrt.	Mož mi je hitel pripovedovati, da je po krajih	A
zvedel, da je na koncu svojih študij obolel na	smrt;	da je ležal nekaj mesecev v dunajski bolnici	A
Ženo sem pokopal.	Smrt.	Bolezen.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani