Zato je rajši mislil na njenega prijaznega možička Ernesta. S preprosto iskrenostjo je seveda obžaloval njegovo smrt, do nje pa ni mogel imeti tiste resnične ginjenosti, ki se rodi globoko v človeku ob žalosti sočloveka. In kakor da bi hitro sledila potrditev temu njegovemu razpoloženju, je bila ona spet gibčna in zgovorna sredi kuhinje.