nova beseda iz Slovenije

Sonja Votolen: Songarei, poved v sobesedilu:

Narava je subjektu prostor velikega navdušenja in občudovanja, je pa tudi boleč pritisk njenih nedosegljivih dimenzij, ki subjekt privede do sizifovske drže: »Nočem biti ujeta / v eno telo zamejena«, ali praznega krika: »Odmev odmev odmev / / Kot da se sinjina ženi«. Od tod pesničina žeja po besedah, po drobcih in trenutkih, kajti njene pesmi so trenutek; trenutek, ki vstane in pred očmi vehementno razpre stisko, samoto, ljubezen, erotiko, smrt in minevanje, »Čudenja Skrivanje za grmiči / Pa vijolice In brstičje šipka«. Ta obsežna tematska področja pesnica oži, tako da pesmi oblikuje kot nizanje lirskih drobcev in refleksij, ki se koncentrično zgoščajo v središče, kjer postane pesem sočna in sončna ali mrtva in samotna.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA