sem (1.301-1.400)

HELENA Ali sem dolgo izostala, oče? Zvedela	sem,	da je gospod Dobrin na svobodi. KOREN Ali	A
poznaš tega gospoda? HELENA Pri gospe Čopovi	sem	ga večkrat videla. KOREN Ta gospa je nesreča	A
gospod Čop, ste opravili, a ne pozabite, kar	sem	vam naročil. ČOP Jaz pripeljem gospoda Dobrina	A
Od kdaj? OKOREN Ali se ne spominjate, da	sem	vam oni dan jajc prinesel?In Kremžarjeva Liza	A
Klicali priče. Te so rekle, da	sem	pošten človek, dasi premožen. SKOBEC In spet	A
Prejšnji, Čop in gospa Čopova GOSPA K vam	sem	prišla, gospod Koren. Ah, gospod Dobrin tudi	A
nikoli nič dolžni. KOREN No, vidite, da	sem	jaz prav imel in da bo treba meni plačati.	A
naravnost rekel, da mi je posodil gospod Dobrin. Jaz	sem	samo namignil, da sem drugod dobil.Kje, to je	A
posodil gospod Dobrin. Jaz sem samo namignil, da	sem	drugod dobil.Kje, to je za vas brez pomena.	A
žaljive in vznemirljive vesti. DOBRIN In koliko	sem	jaz trpel zaradi tega!Oblegali so me prosivci	A
trgala zame in neveste so se mi tudi ponujale, da	sem	se jih komaj otepal. KOREN Oh, sreča, da vam	A
da vam nisem še dal svoje uboge vnukinje! Da	sem	se dal tako slepiti! DOBRIN Gospod Koren,	A
mi krivico! Jaz se nisem nikdar slepil; jaz	sem	samo trpel.Za umazanega stiskača so me imeli	A
KOREN Jaz nisem mogel drugih slepiti, ko	sem	bil pa sam zaslepljen. SKOBEC Vsa neznosna	A
Naj bo vse v božjem imenu! Jaz	sem	le vesel, da sem prost.Ali ni to nekaj posebnega	A
bo vse v božjem imenu! Jaz sem le vesel, da	sem	prost.Ali ni to nekaj posebnega, nenavadnega	A
zaprt, preiskovan, in vendar ne ustreljen. Vesel	sem	pa tudi, da mi ljudje ne bodo več natvezali	A
DOBRIN Ne, gospod Čop, tega pa ne. Izvoljen	sem	bil zaradi svojih zaslug, in ne zaradi bogastva	A
vas ženil! DOBRIN Ne zamerite, gospa, da	sem	opustil to misel! Kogar obesijo, ta ve, pri	A
prijatelj Boltežar piše pri notarju. Proti njemu	sem	vas jaz nekoliko omenil.Kar tako, nič žaljivega	A
prepiše hišo nečaku gospodu Čopu? DOBRIN Iz tega	sem	sklepal, da ne marate zame, gospa. Jaz sem vas	A
sem sklepal, da ne marate zame, gospa. Jaz	sem	vas namreč snubil kot hišno posestnico. GOSPA	A
je mlad in neumen greh. GOSPA Oh, in jaz	sem	si laskala, da snubite mene.In vzajemno dedinsko	A
akademični slikar, ki ima bodočnost pred seboj. Jaz	sem	ga vedno visoko cenil. GOSPA Krotiti ga bo	A
lahkoživega Milana. KOREN Nič več, Helena. Spoznal	sem,	da je gospod Milan pošten mladenič.Helena, daj	A
ČOP Oh tetka, kako ste vi dobri in kako	sem	jaz lahkomiseln. KOREN Želim vama vso srečo	A
upal s to stvarjo pred očeta. FERJAN Kdaj	sem	že hotel, če pa ti ne pustiš.Torej kako je?	A
Pa ko si ga sedaj vprašala? LENČKA Ko	sem	ga sedaj?Povesi glavo in se igra s trakom.	A
Čim prej, tem bolje. Ko	sem	omenila tebe, me je oče strašno grdo pogledal	A
zemljo? FERJAN Ali misliš, da sam vem, zakaj	sem	tak?Saj znam delati.	A
LENČKA Kakšen Martin? Kaj	sem	pa jaz? TONA Ti?	A
petelin obrača po vetru. Če pihne očetov veter	sem	‒ če pihne tja.Pokaže s palcem čez ramo na	A
jutri ga bomo, Tona; Martin ga dvigne s plugom.	Sem	ga že naprosil.Nocoj pride, da se domeniva.	A
hkrati sunila s komolci: Kaj je, oče? URH	Sem	pojdi!Si dá še vedno opravka s steklenicami	A
vodnjaku na glavo in gre proti hiši. URH	Sem	daj, da prilijem v kad.Ji sname škaf in ga	A
Pustiva to. Rekel	sem,	da te imam rad za dva.Ko sem te pestoval, sem	A
Rekel sem, da te imam rad za dva. Ko	sem	te pestoval, sem ti bil mati.Ko sem delal noč	A
da te imam rad za dva. Ko sem te pestoval,	sem	ti bil mati.Ko sem delal noč in dan in še delam	A
Ko sem te pestoval, sem ti bil mati. Ko	sem	delal noč in dan in še delam, sem ti oče.Zato	A
bil mati. Ko sem delal noč in dan in še delam,	sem	ti oče.Zato te dvakrat ljubim.	A
otrok, ti ne misliš niti eno ped predse. Jaz	sem	od danes do jutri.Ves sem izvlečen.	A
Jaz sem od danes do jutri. Ves	sem	izvlečen. Kaj pa potem?	A
imate pa očete, da za vas mislijo. Tak oče	sem	jaz, da sem mislil in bom mislil zate do smrti	A
očete, da za vas mislijo. Tak oče sem jaz, da	sem	mislil in bom mislil zate do smrti. LENČKA	A
bom mislil zate do smrti. LENČKA Hvaležna	sem	vam za to.Ali tega ne pomislite, kaj je zakon	A
Zato konec besedovanja. Kar	sem	sklenil, sem sklenil: preskrbel te bom. TONA	A
Zato konec besedovanja. Kar sem sklenil,	sem	sklenil: preskrbel te bom. TONA se pojavi	A
Poslušaj do konca. Glej, vse fante po okolici	sem	pretuhtal, pa ga ni enega, da bi človek rekel	A
URH Praviš ti, ko si neumna. Jaz	sem	pa oče in pameten. Hvaležna mi bodi.	A
pravice do tega, pa bi vendar ljudje sodili, da	sem	pripaljena, če bi ti branila. MARTIN Tona	A
ne pa pri ženski, posebno pri taki ne, kakor	sem	jaz.Za očeta mi živ človek ne ve, mati je pritavala	A
hribe in šla v večnost od vsega hudega, jaz	sem	pa po nepotrebnem ostala za spotiko in napotjè	A
jaz tudi ne; pijača je to naredila. Tisočak	sem	ti naložil takoj in vedi, da to ni zadnji.Z	A
URH Ali prideš jutri? MARTIN Z dnem	sem	s konji na njivi. URH Sedi, da se dogovoriva	A
Nič ni! Če	sem	sklenil, sem naredil.Ti si tak ‒ in še jaz,	A
Nič ni! Če sem sklenil,	sem	naredil.Ti si tak ‒ in še jaz, vsi drugi so	A
KMET SIRK z bičevnikom v roki od vodnjaka	sem:	Jee ‒ ha ‒! Kliče nad konji, ki so za drevjem	A
kot si ti, le izreci! MICA od vodnjaka	sem:	Sirk! Konj ni.	A
Ušla sta ti. Deveti prizor URH Kakor	sem	rekel. SIRK steče mimo vodnjaka: Klete mrhe	A
dol ‒ po klancu gor ‒ krog vogala ‒ in ravno	sem	videl, ko sta zavila k nam na dvorišče.To sta	A
To sta konja! Kakor	sem	rekel: bolj pametna ‒ URH Kot ti. SIRK Zakaj	A
te vprašam: ali bi šla k nam? LENČKA Jaz	sem	še vse premlada. MARTIN Saj nisem tako star	A
star! LENČKA Ne za tvojo starost, za možitev	sem	premlada. MARTIN Ne maraš me, to je tvoja	A
MARTIN Pustiva to reč, Lenčka! Saj	sem	poravnal in bom še. LENČKA Le pustiva in odloživa	A
LENČKA Res. Pa	sem	oba pregovorila, da odložimo. FERJAN jo stisne	A
Vihti palico. FERJAN miren: Kaj	sem	vam storil krivice, da me tako zmerjate? URH	A
nastava ‒ pa še tako vprašuješ? FERJAN Koga	sem	zapeljal?Jaz še nobene, vaš ljubi zet Martin	A
opirajoč se na palico in hropeč: Deklič, ali	sem	to zaslužil?Glasneje: Ali sem to zaslužil	A
Deklič, ali sem to zaslužil? Glasneje: Ali	sem	to zaslužil, te vprašam? LENČKA Oče, saj ni	A
saj ni bilo nič. URH skoro divje: Ali	sem	to zaslužil?‒ Pomni: Nič ne bom čakal.	A
Kaj nisi moja? LENČKA vzdihne: Seveda	sem.	MARTIN postoji in gre spet k peči stružit	A
LENČKA Le načni ga.	Sem	zares radovedna nanj. MARTIN Ko smo zadnjič	A
LENČKA Saj nam ni nič pohodil. MARTIN Ali	sem	kaj rekel?Ko sem pa odpeljal voz stelje proti	A
MARTIN Ali sem kaj rekel? Ko	sem	pa odpeljal voz stelje proti domu, se je razlegal	A
nič, ta neumnost ‒ vse. MARTIN Lenčka, če	sem	kdaj v stiskah, kot mi jih je pustil oče, mislil	A
LENČKA Takó? Kdaj	sem	se mu nastavljala?Ali mu bom pot gradila, če	A
in mu dene roko na ramo: Martin, povej, ali	sem	ti enkrat samkrat oponesla, kar je bilo med	A
Zato mi ti ne oponašaj Ferjana. Zakaj ‒ jaz	sem	čista ‒ odstopi od njega ‒ čista, da veš.	A
Sedi, Tona. Že tolikokrat	sem	si želela, da bi se do dobra porazgovorila s	A
mogoče, ko so vedno ljudje, k nam te pa ni. Zato	sem	te danes zares vesela. TONA jo predirljivo	A
LENČKA vstane in gre k njej do vrat: Kar	sem	daj, Tone se nič ne bojim. MICA vzame iz	A
Lenčka, ti piješ? LENČKA A kaj, bolna	sem.	Se zasmeje.	A
Zagrinja posteljo in sede. Danes	sem	bila vsa razgadena. Ne zameri, Tona. TONA	A
Toda ti me nalašč nočeš razumeti. Zato	sem	te tako zaželela, da se razgovorim.Sicer me	A
TONA Torej povej! LENČKA Mene duši, odkar	sem	spoznala, da nisem za Martina, on pa zame ni	A
vse tete in vsa žlahta mi je prigovarjala, da	sem	bila čisto slepa.Toda sedaj sem izpregledala	A
prigovarjala, da sem bila čisto slepa. Toda sedaj	sem	izpregledala.Moj Bog, tako me zgrabi včasih	A
mene. TONA se silno zresni: Lenčka, jaz	sem	mu v obraz povedala, da ga ne vzamem, dasi	A
URH kliče za njo: Če pride Sirk, ga pošlji	sem!	Sama mi ne postopaj!	A
proti očetu, držeč v rokah kos perila: Predolgo	sem	bila tiho, odslej ne bom več. URH jo gospodovalno	A
Kaj se to pravi? Ali	sem	rekel, da jo pretepaj?Ampak bodi vendar gospodar	A
kopal v denarju. . / . / stran 47 . / Ko	sem	jaz prevzel za očetom, me je tako zaskrbelo	A
jutri, je vendarle zame zelo sitno. URH Saj	sem	ti že rekel, da si moj zet, mož mojega edinega	A
MARTIN Ne gre za denar. Tako podprt	sem	že, da bi zavoljo denarja sam upal udariti.	A
žena ‒ takega moža, kot ga ni ‒ MARTIN Zato	sem	rekel prej, krči pesti da bi ga sam rajši	A
/ URH kakor sam zase: Torej ni zlagano.	Sem	mislil, da je zavist in obrekovanje.Se spet	A
URH Le potrpi. Vidiš, zavoljo tega	sem	bil razpotegnil ušesa in sem pozvedoval.Kakšna	A
Vidiš, zavoljo tega sem bil razpotegnil ušesa in	sem	pozvedoval.Kakšna natolcevanja sem slišal, ti	A
ušesa in sem pozvedoval. Kakšna natolcevanja	sem	slišal, ti moj Bog! LENČKA Povejte jih.Kar	A
glavo: To je groza! Hodi silno razburjen	sem	in tja.Stopi pred Martina.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani