sem (1.501-1.600)

sledil je čudež, ki sem Ti ga omenil. Brez besede	sem	brata pustil tam, kjer je stal, in mirno odšel	A
ni več žal, prej bi rekel, še presneto vesel	sem,	da ga imam, ker bom z njim v kratkem času zlahka	A
a obenem zabrisanim glasom OD DRUGOD): Saj	sem	tu, tukaj sem, kjer so že vsi drugi, in tudi	A
zabrisanim glasom OD DRUGOD): Saj sem tu, tukaj	sem,	kjer so že vsi drugi, in tudi prišel sem tisto	A
tukaj sem, kjer so že vsi drugi, in tudi prišel	sem	tisto sekundo, ko si me poklicala.Ne joči, Tereza	A
si me poklicala. Ne joči, Tereza, saj veš, da	sem	zdaj rešen vseh muk in da sva končno lahko skupaj	A
je bilo po tistem še slabše kakor prej. Padel	sem	iz bele, vrtoglave višine.Nekaj časa sem še	A
Padel sem iz bele, vrtoglave višine. Nekaj časa	sem	še po štirih kobacal okoli, a sem kmalu onemogel	A
Nekaj časa sem še po štirih kobacal okoli, a	sem	kmalu onemogel.In tedaj me je preplavil tisti	A
prvi ponesrečeni poskus nekakšna generalka,	sem	si rekel, bo pa premiera zadetek v čno!...	A
tiho in v nekakšni blaženi omami): Hotela	sem	te potegniti nazaj, Martin.Spremenila sem se	A
sem te potegniti nazaj, Martin. Spremenila	sem	se v Fazanko in sem te obiskala. Martin	A
nazaj, Martin. Spremenila sem se v Fazanko in	sem	te obiskala. Martin se zasmeji tiho, zadovoljno	A
tiho, zadovoljno; on ve. TEREZA: Veš, že prej	sem	imela priložnost videti, kako so iz bližnje	A
ali se ne bi za vedno naselila tukaj ... Tako	sem	prišla tudi jaz.Ostala sem dlje kakor druge	A
Tako sem prišla tudi jaz. Ostala	sem	dlje kakor druge fazanke.Morda sem bila tudi	A
Ostala sem dlje kakor druge fazanke. Morda	sem	bila tudi malo bolj nemirna, a ne vsiljiva,	A
Nisi prinesel ne vode ne piče. Odšla	sem	nerada, in šele s trdo temo.Težko sem našla	A
Odšla sem nerada, in šele s trdo temo. Težko	sem	našla pot nazaj, bila je veliko daljša kakor	A
TEREZA: Zakaj se smejiš, Martin? MARTIN: Videl	sem	te, Tereza.Vedel sem, da si ti, že takrat.	A
MARTIN: Videl sem te, Tereza. Vedel	sem,	da si ti, že takrat.Ko sem dvignil čelo, sem	A
Vedel sem, da si ti, že takrat. Ko	sem	dvignil čelo, sem se srečal s tvojim pogledom	A
da si ti, že takrat. Ko sem dvignil čelo,	sem	se srečal s tvojim pogledom ...Se ti ne zdi	A
tvojim pogledom ... Se ti ne zdi, Tereza, da	sem	ga moral že poznati, po toliko letih?... Pol	A
bilo več TAM, pri tebi. TEREZA: Pomislila	sem	že ...Zakaj nisem ostala Fazanka?	A
prepozno, Tereza ... Ampak še nekaj važnega	sem	ti hotel povedati.Kakor te poznam, te bo zanimalo	A
In kako si se smejal, z očmi ... Bila	sem	v beli obleki in na sebi sem imela viseče uhane	A
z očmi ... Bila sem v beli obleki in na sebi	sem	imela viseče uhane, biserni solzi, kakor mama	A
zastrmi skozi okno ... Gledal si me, kot da	sem	mlada in lepa in morda vendarle tvoja ...In	A
mlada in lepa in morda vendarle tvoja ... In	sem	tudi bila, samo da ti tega nisi mogel slutiti	A
slutiti ... Jaz nisem nič govorila, oglasila	sem	se samo, če si me kaj vprašal, ker sem morala	A
oglasila sem se samo, če si me kaj vprašal, ker	sem	morala gledati in si sleherno podrobnost vtisniti	A
stran 86 . / se nisem nič bal ... Tereza, čutil	sem	nagle, glasne utripe tvojega srca. TEREZA	A
knjigo, ki je še niti nisem prebrala ... In ko	sem	bila nazadnje v tvoji bližini, se ti nisem oglasila	A
nisem oglasila. OLIVER: Veš, kmalu po tistem	sem	se res zgrudil.Za mojo družino je bilo boleče	A
mojo družino je bilo boleče, zame pa ne, to	sem	si od nekdaj želel ...Da bi odšel na hitro,	A
Poglej, kdo je prišel! Jaz	sem	ga videl že prej ... Ozri se, Tereza. TEREZA	A
to podarjeno. Sam ne vem, kako je mogoče, da	sem	se tako kmalu do kraja izčrpal.Zdaj je dobro	A
Zdaj je dobro ... Čakal	sem,	da boš poklicala.Ves čas sem buden.	A
Čakal sem, da boš poklicala. Ves čas	sem	buden. TEREZA: Videti si tako strog.	A
govorim samo zase, potihem. Spomini na vse, kar	sem	doživel in preživel, so več kot dovolj. Nikoli	A
... Si res ti? DAVID:	Sem,	sem ...(S smehom): Vsi smo tukaj ...	A
... Si res ti? DAVID: Sem,	sem	...(S smehom): Vsi smo tukaj ...	A
Vsi smo tukaj ... Objemi me, Tereza ... kakor	sem	si vedno želel. Tereza se zasmeji, toda	A
Kako naj te objamem? DAVID: Zdaj	sem	takšen, veš ...Ampak to ni nič hudega, sploh	A
si zgradim hišo, a za kraj že dolgo vem, ker	sem	ga zapustila ob nagli reki svojega otroštva	A
oranžne šopke novih oblik in zaporedij. Za hip	sem	venec, in že se obrnem, roke sežejo vse do gladine	A
neizmerno vodno srce. Prvič mi je bilo dano, da	sem	se iztrgala svoji utesnjenosti.Ne čutim več	A
Gora! ... Pot do njenega vznožja	sem	prehodil s pobešenimi očmi.Nisem si je upal	A
zrušila name. . / . / stran 6 . / Bližal	sem	se ji mirno, počasi in preudarno, s strahom	A
zmogljivosti delovala natančno in osredotočeno. Sopel	sem	s Steno; zdaj sem na vrhu, trden in visok kakor	A
natančno in osredotočeno. Sopel sem s Steno; zdaj	sem	na vrhu, trden in visok kakor gora,in svoboden	A
ne kdaj pozneje, in če dočakam sto let. Zdaj	sem	nad vsem, kar obstaja, največ, kar se da biti	A
in najboljše, kar živi v tem čistem zraku.	Sem	na vrhu svoje svobode. Kaj so človečki tam	A
- Zakaj bi blo?	Sem	vojak ...Za to sem se šolal.	A
Sem vojak ... Za to	sem	se šolal. Pa bi tud ubijali nedolžne ljudi	A
ako me napadnu, sigurno da bi. Titov borc	sem	biu, vojak jugoslovanske judske armade!... Ampak	A
de se kej takga dogaja! Šestintrideset let	sem	star, pa če bi stodvejset let živu ...Pa sem	A
sem star, pa če bi stodvejset let živu ... Pa	sem	mislu, de tega ne bom nikol doživu! Pejte	A
Molim te, da li si razumio rešenje? Jest	sem	razumu že dobro ...Če vi ne razumete, jest sem	A
razumu že dobro ... Če vi ne razumete, jest	sem	razumu sigurno ...Ampak sramotno je to, da	A
ker po izteku tega časa ni prišlo do pogajanj,	sem	odredil ogenj. - Koliko pripadnikov jugoslovans	A
tko je blo prej. Dons pa lohk sam rečem, de	sem	takat še med lizu! Zdej pa nkol ne vem, kaj	A
Oblaki so streha našega sveta. Proti večeru	sem	jih že videla obrobljene z nežno breskovino	A
zmogljivosti delovala natančno in osredatočeno. Sopel	sem	s Steno; zdaj sem na vrhu.Trden in visok kakor	A
natančno in osredatočeno. Sopel sem s Steno; zdaj	sem	na vrhu.Trden in visok kakor gora, in svoboden	A
ne kdaj pozneje, in če dočakam sto let. Zdaj	sem	nad vsem, kar obstaja, največ, kar se da biti	A
in najboljše, kar živi v tem čistem zraku.	Sem	na vrhu svoje svobode.	A
zvrtajo luknjo v glavo! (Vzdihne.) Ah, ko	sem	že budna, pa lahko še nekam skočim, mogoče mi	A
... Aja, dežnik! Zvečer	sem	ga razpela, da se bo posušil ...Ampak jaz sem	A
ga razpela, da se bo posušil ... Ampak jaz	sem	ga dala tja v kot!... Ne, ponoči je vse drugače	A
podzavesti. ONA: Nihče ne bo nikoli vedel, kako	sem	se razdajala in kako mi je bilo povrnjeno; nihče	A
blazino, prosojno ... Moji gibi so tekoči,	sem	zravnana, brez teže in tesnobe, ker me to splakovanje	A
me to splakovanje rešuje zla in bolečin. Vsa	sem	iztegnjena, roke se same odrivajo iz ramena	A
se ne ozrem ne za bregom ne za obalo: tukaj	sem	jaz doma ... Improvizacija jazza.	A
tiho razmišlja. ONA (zase): Kolikokrat že	sem	z njim sedela za to mizo ...Rada bi se pogovarjala	A
... Kam je odšel on? Kje	sem	se zataknila jaz? Njena roka je sama od	A
brihtni mladi urednik zaradi prevoda ... Kakršna	sem,	s temi črnimi podočnjaki in v halji, ga lahko	A
Pato je rekel, sladkorja pa, kolikor hočem, ker	sem	lahka kot perešček, ko me vzdigne! ONA: Nehaj	A
istočasno šla jadrat? Helena me stalno sprašuje, če	sem	že rezerviral barko, ampak zdaj se ne morem	A
neprizadeto): Na sprehodu mi je spodrsnilo, ko	sem	tekla dol ...(Znova premor, nekoliko daljši	A
... A, ja ... Hotel	sem	te vprašat, kako daleč je že Jakob s svojo gradnjo	A
zadregi): O hiši sva se pogovarjala. ONA:	Sem	si mislila. ANDREJ: Zdaj pa en-dva-tri, Špela	A
ON (bolj od daleč): Si slišala? ONA:	Sem,	ja, tako gluha pa tudi nisem!Pojdi nazaj ležat	A
blizu): Na žalost imam samo deset minut, ker	sem	ob pol treh z Natalí zmenjen Pri mačku, bomo	A
... Ojoj! Res je, pozabila	sem	...Saj me bo kap!	A
Si Pátkotu povedala, kam rinemo? ONA: Rekla	sem,	da gremo na obisk ...Nekam v bližino.	A
... Pazite, da ne boste okradeni. ONA: To	sem	pa že bila, do amena! JASNOVIDKA: In ...	A
zamišljeno ): Ja, bi prav lahko bilo. Ampak tega	sem	se navadila. JASNOVIDKA: Naj vam zdaj položim	A
vedno znova očarajo. JASNOVIDKA: Premešala	sem	jih že.Najprej privzdignite, potem naredite	A
Ste videli? Ena prvih kart, ki	sem	jih obrnila, je bila Sonce.Boljše ni!	A
No, potegnite samo eno karto ven ... Kaj	sem	vam rekla?Spet Sonce!	A
mladenič je pa ves čas zunaj čakal? ... Saj	sem	tej lepi deklici povedala, da je pri njem na	A
JAKOB: Fausta medtem še nisem prebral, začel	sem	ga pa. ONA: Si kaj lačen?	A
JAKOB: Nič ... Na Turncu	sem	plezal. ONA: Se vidi, majica je mokra.	A
sedla na svoj stol v bližini. JAKOB: Andreja	sem	nagovarjal, naj gre z menoj, bi vsaj malo tam	A
Nezaupljivo:) Ti, me sploh poslušaš? ONA: Ravno	sem	pomislila, da bi pozneje, ko se boš naveličal	A
tiho zasmeji predse.) Res je, močne temelje	sem	naredil, držalibodo tako dolgo, dokler se da	A
dolgo, dokler se da misliti naprej, in na njih	sem	zgradil hišo zase in za svoje otroke in vnuke	A
lahko jutri zjutraj vse na novo začnem tam, kjer	sem	pustila ... še kot otrok ... Tanjši šumi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani