HVASTJA: Pomislil sem, da boš na tej poti truden, lačen in žejen, zato sem ti prinesel kolin, pohlevnih kolin, kakor so pač koline iz rok človeka, ki je oženjen in imá troje otrok ... JERMAN: Hvaležen sem ti za koline, hvaležen tudi za prijazno misel; ali na tej poti, kakor bo grenka, mi ne bo treba ne sočutja in ne kolin. Odpusti mi, da sem te žalil, kakor so te žalili drugi, tebe in tvojo črno suknjo. Ali bil sem še mlad, izpraševal sem ljudi po veri ter jih sodil po jeziku ... zdaj vem, da dobro vino ne rabi imena.