sam (2.301-2.400)

sprožil kdo drug ta razgovor, ga je sprožil	sam,	češ da mu je še vedno hudo za rajnim Mihom.	A
dejal Gašper in pridno nalival. Toda ker je	sam	tudi pil, se mu ni obnesla preizkušnja. Križmana	A
se je norca delal; a norec je ostal nazadnje	sam.	»Ti, Tetrev,« je vlekel spet nekega večera pri	A
Škoda bi bilo tebe še manj. Miha si je	sam	prislužil in je samo sebi zapil, kar je popil	A
in kmalu pride mimo mene ‒ kaj praviš kdo?	Sam	naš župnik.Ti ne veš, kako lepo me je pogledal	A
da je sorodnik in da bi ga bil rajnik najbrž	sam	na smrtni postelji prosil te usluge, in on,	A
dejal Tone. »Kadar me potrdi sodišče, pridem	sam	dol, da se z njo pogovorim. Precej ne grem,	A
in ne prikrajševal varovancev, zlasti ker je	sam	premožen in nima svojih otrok.In morda, in če	A
drugače in najtežji je tisti križ, ki si ga človek	sam	naloži.In potem, Tone,« je dodala tiho, »kadar	A
Otroka si nista upala; zato je nesel Tone	sam	vsakemu kos kruha z medom namazanega.Oba sta	A
prav poceni, so se jezili, da draži tudi Tone	sam.	»Nikomur nič ne privošči,« so dejali, in ko je	A
privošči,« so dejali, in ko je nazadnje nekaj	sam	izdražil, ker je ponudil največ, so rekli spet	A
samo da je včasih vse tako obrnil, kakor da bi	sam	sebi ne verjel.Tako je pravil, kako se je vrag	A
da ni on ničesar naročil, da naj torej Tetrev	sam	pije in sam plača.»Toda s čim?« mu je padlo	A
ničesar naročil, da naj torej Tetrev sam pije in	sam	plača.»Toda s čim?« mu je padlo v glavo, in	A
zjutraj včasih kar stati ne morem, tako me drži.	Sam	sem, zapuščen siromak. Paša je tudi huda reč	A
naj poišče Tone doma kake stare čevlje, ki jih	sam	več ne nosi; za pašo in za tisto strupeno roso	A
videl. »Povodni mož,« je razlagal Tetrev, »ima	sam	vsega dosti, rad pa skuša ljudi, ali so dobrega	A
strahovih,« je menil Tone, ko je bil s sestro	sam.	»Še tega se manjka, da bi se otroci vsakega šuma	A
in pazila sta, da je vsak otrok svoje delo	sam	opravil.Toda človek ne bi mislil, kako prebrisani	A
pogledal, če je tovariš kaj zahteval, kar bi moral	sam	storiti; usluga samo proti uslugi; zastonj ali	A
orali, podajal snope, odmetaval seno, vozil	sam	in prijemal po malem že za koso in cepec. Kako	A
da mora biti cesta prosta?« Pepe pa ni bil	sam.	Priskočilo mu je nekaj fantov na pomoč, in naša	A
tudi njegova samoljubnost. Gašper je cenil	sam	sebe precej visoko, in cena je rastla, ker so	A
zadržati; toda zbežala mu je, in Gašper je ostal	sam	precej ponižan v svojem ponosu.Stal je nekaj	A
pripovedovala Mana, kako se je nekoč nečimrnemu dekletu	sam	hudobec iz zrcala pokazal.In ona, ki se more	A
godilo nič bolje. Prešeren si je utrgal zdaj	sam	kakšno rožo ali si povil kak šopek in se skrivnostno	A
fantovanjem ni nič,« je dejal Tone; »to sem	sam	izkusil.Če dobi Gašper posestvo v roke, njega	A
bom svetoval,« je dejal Tone; »naredi naj pa	sam,	kakor hoče.« »Jaz,« je dejala Mana, »bom pa	A
/ . / stran 215 . / Tetrev dobro svetuje.	Sam	vendar ni hotel iti z njim; saj bi se utegnila	A
je dejal Gašper, ki se je že začel smiliti	sam	sebi, ko so ga drugi tolikanj milovali. »Z Janezom	A
njega varuh. Gašper, ki se je preveč pečal	sam	s seboj, se in utegnil več meniti z Lizo.Kakor	A
nisem več otrok, da bi se držal predpasnikov.«	Sam	pa vendar ni šel Gašper h Križmanu. Tetreva	A
Tetrevu, ko je prišel brez Gašperja, da naj	sam,	brez Žagarjevega, ne hodi več v vas, ker imajo	A
mladosti še nič. No, zdaj boš pa vendar enkrat	sam	svoj gospod, kakor slišim.« »Če Bog da,« je	A
»Čudno! Tone je najbrž pozabil, da je bil	sam	tudi enkrat mlad.Takrat pa on ni tako govoril	A
Da bi ti moj svèt poslušal. Saj boš pozneje	sam	spoznal, da sem ti prav svetoval, in hvaležen	A
obrniti proti njemu! Toda njega ni bolel očitek	sam	na sebi; saj je vedel, kako neupravičen je;	A
tako odljuden; ali ni Gašper pošten človek?	Sam	stric Tone ga je vzgojil in teta Mana.Ali ne	A
da je pravi krivec Rožman, priče pa Gašper	sam	in Janez in povrhu še Tetrev. Janez, ki ga je	A
in Rožman, kar razdeliti. Kako se je mučil	sam	in sestra z njim in kako si nista zaračunala	A
v brzdah kakor trmastega konja. In ti, ki si	sam	takšen, ki si nisi še toliko prislužil, kolikor	A
šolo, kjer so te izučili!« Gašper je ostal	sam;	strmel je predse, zbiral misli, škripal z zobmi	A
je začel zagovarjati samega sebe, češ da si	sam	ni ničesar izmislil, da bi bil stric lahko vse	A
se je za hlevom na polje, ker je hotel biti	sam	s svojimi težavami. Tetrev ga je bil spazil	A
primaknila; dekle pa, kakor se spodobi. Pa saj imaš	sam	oči.« »Zbogom, Tetrev!«	A
smrkavec, ti!« je dejal polglasno in se ozrl, če je	sam.	O, če bi se ne bal Tetrev, da si pokvari bodočnost	A
/ stran 249 . / Gašper pa je premišljeval	sam	svoje stališče.Na misel mu je hodilo, kako prijetno	A
cel šopek. »Gašper naj nikar ne misli, da je	sam	na svetu; ti, Janez, si najmanj zatorej.Ampak	A
skorja okrog ljubljenih src. Gašper, ki je bil	sam	spoznal, da je Tone res poštenjak, je to zdaj	A
bil katerikrat kaj žaljivega govoril. »Če se	sam	ne spominjaš, ti bodo pa drugi pomagali,« je	A
Gašperju sorodnik. Pripeljal je skesanega Rožmana	sam	h Klančarju, preden so še mogle poseči vmes	A
njegovim preklicem. Okoli tistega dne je začel	sam	hoditi na pošto, češ da ima tudi drugih opravkov	A
konfisciral. Drugi dan je Rožman vendar tudi še	sam	šel na pošto, nekaj zato, da je domačim sled	A
ni mogel priti; v tujem kraju se je razjokal	sam,	žalosten, da ne bo več videl Anke, ki je bila	A
delo. Toda nič še ne kaže, in najbrž bo hotel	sam	na svoje začeti.Ti pa tudi ne moreš vsemu kaj	A
držal doma mali Gašperček, ki jo je hotel imeti	sam	zase. Da bi oživil zabavo, je začel Tone dražiti	A
ne da nadrobno prodajati. Potem je razgrnil	sam	svoj načrt. Tiho so poslušali vsi nepričakovane	A
nanj; oče se je zadovoljen spominjal, da je bil	sam	tudi takšen, in kadar je rožljal Janez po cesti	A
»Kako, Tetrev?« je dejal Tone. »Ali ne boš	sam	kosil? Jaz ti posodim koso, če je sam nimaš	A
ne boš sam kosil? Jaz ti posodim koso, če je	sam	nimaš.« »Za košnjo,« je dejal Tetrev, »sem jaz	A
govoril z nikomer, in kadar je mislil, da je	sam,	si je brisal oči.Hodil je na grob svojega prijatelja	A
drugi. . / . / stran 16 . / Čemu naj bi se	sam	hvalil, če ni treba!Ali ni lepše, da ostane	A
odpuščanja. Toliko prefrigan se je zdel Škorec	sam	sebi tudi.»Torej nocoj,« si je dejal, zadel	A
Takim krivicam bi se morali upreti vsi moški; en	sam	se ne more žrtvovati za vse. Seveda bi ne smelo	A
hoditi, se ni bilo več bati. Škorec je bil	sam	s seboj na jasnem, in zdelo se mu je, da se	A
kaj za soseda Rjavkarja pomoč, ko si je lahko	sam	pomagal! Rjavkarju se s to samozavestjo ni prikupil	A
kakršna bo nama všeč. Kdor drugim jamo koplje,	sam	vanjo pade.« Ni še preteklo mnogo časa, je že	A
pustimo vse skupaj!« je dejal Rjavkar. »Če on	sam	nagaja, pa še mi njemu!«Rjavkar namreč ni vedel	A
je odločil Lomast. »Škorec misli, da je že	sam	svoj stric in da nas bo ugnal.Ali je njegova	A
zasvetile od veselja. Soseda bi spodnesel in	sam	se postavil; dva zajca na en strel. »Moja hiša	A
prosit, da naj se vdava.« »Morebiti pride Lomast	sam.	« »Ali pa Šimnov Ivan.	A
bahatega Rjavkarja ne bosta spraševala; on naj gre	sam	na Mlako dol k Lomastu; pri litru vina bo vse	A
da ga Lomast ni prav razumel, da je mislil	sam	govoriti; a zaradi dobre stvari se noče prepirati	A
da naj k Rjavkarju zapelje, obrnil se je tudi	sam	proti sosedovi hiši.Škorec je prikričal kmalu	A
Tja poglejte! Prej je bil zelo hud, zdaj si pa	sam	tudi vzidava tablo.« Kakor zaškriplje in se	A
Ivana ni bilo nikjer dobiti. Lomast je moral	sam	hoditi in se jeziti. Po Hrastju so se slavivci	A
oziral na vse strani, kakor živahni konjič; on	sam	je bil seveda kmet, ki rine počasi naprej v	A
takoj prvi večer! Sreča, da se ni še postavil	sam	od začetka, proti krčmarici, na svoje načelno	A
Lepo bi se bil vpeljal. Muren se je zdel	sam	sebi pameten človek, ki jemlje razmere v poštev	A
vedno brezobzirno. . / . / stran 76 . / Še	sam	sebi človek nerad noter pogleda; rajši se da	A
se sramujejo takšni ljudje! Oh, zakaj se ni	sam	držal svojega načela!Kakšen sad bi mu bil rodil	A
jeza in žalost, kazati je pa moral vesel obraz.	Sam	varčuje, prenaša žejo in lakoto in daje s svojo	A
priporočljiva abstinenca! Grozno se je smilil	sam	sebi, dasiravno si je moral priznati, da trpi	A
spoštljivosti si je bil mislil, da je morda on	sam	preveč pil. Gospod davkar pa je tudi polagoma	A
staro, lepo jugoslovansko pesem, in zapel je	sam	počasi in ganljivo Braćo, pijmo vince! Kontrolor	A
majhne zamude, zlasti ker je pravzaprav niti	sam	ni zakrivil.Saj so ga prisilili gospodje, da	A
ravnovesje. Muren bi bil ihtel od jeze, ko bi bil	sam;	a pokazati, kako si žene k srcu nezasluženo	A
dobrodušen je prišel v novi kraj! Živeti je hotel	sam	zase in za svojo službo.Skromne gmotne razmere	A
gmotnega položaja. »To sta junaka!« je zdihnil	sam	pri sebi.»Davkarja ne marata, in vendar se mu	A
mučenec svojega prepričanja se je zdel Muren	sam	sebi.Zavest in nada, da se vzdigne njegov ugled	A
bodočnost. Sploh pa, ali naj se res bojuje on	sam,	najmanjši med junaki?»To bi ne bila hrabrost	A
fronkarskega večera udeleži nadzorniku na čast.	Sam	pred seboj se je prav lahko opravičil.Razmere	A
se toliko in tako po krivici baha davkar; en	sam	se seveda ne more upreti in žrtvovati, zlasti	A
s seboj svojo gospo, bodisi da je čutil, da	sam	nikakor ni kos kontrolorju, ali pa je mislil	A
Še zdaj mi ne da miru pokojnik,« se je jezil	sam	pri sebi.»Prej sem se moral hliniti, zdaj moram	A
skupen fronkarski venec že dal svoj prispevek,	sam	zase pa ne da nič, zlasti ker mu notar še ni	A
»Ali še ni dosti« je stokal Ivan, ko je bil	sam.	»Tako je, če se človek poda.	A
je že kar sin stopil na očetovo mesto? Naj ta	sam	proslavlja svojega očeta, če hoče; drug nima	A
ki mu je samo do tega, da knjigo razproda.	Sam	se moram brigati za svoje ime in za svojo čast	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani