Oh, če bi se Anki ne bilo zdelo pregrešno, da ga ima rada, kako zvesto in radostno bi ga bila poslušala, in kar sama bi ga peljala k staršem, če bi jo zasnubil. Pogledala se je doma v zrcalu, če se ji pozna razburjenost na obrazu, in popravila si je lase; v tistem hipu se je zgrozila nad svojo nečimrnostjo in se spomnila, kar je bila pripovedovala Mana, kako se je nekoč nečimrnemu dekletu sam hudobec iz zrcala pokazal. In ona, ki se more tako malo zanesti nase, naj na samem posluša Gašperja!