sam (2.201-2.300)

in skrb! Fant, ti nimaš še nič skrbi, ker si	sam;	kdor ima pa svojo zemljo, ta ni nikoli brez	A
ostanem pri njem. Toda, hu! nikjer nobene vode;	sam	kamen, sama skala!Sneg menda leži vse leto tam	A
»To ni nič,« pravi starec in se zamisli. ‒ »	Sam	ljubi Bog ti meni pomagaj pa mamka božja!« reče	A
Nate je hud, Juri, kaj?« »Kakor	sam	pajek,« odgovori Juri.»Toliko, da se nisva stepla	A
nevarnost te je poslal s tisto tatinsko robo!	Sam	ni hotel iti, poštenjak; pa si je mislil: naj	A
priročen, kakor bi se ponujal; drugo bo vse	sam	storil, ker misli, da je najmanj pol voza njegovega	A
moje posestvo naj pušča pri miru!« »Saj ima	sam	tudi dosti polja,« opomni Juri, »da bi mu ne	A
pa da bi vedel, kaj je mojega, jaz bi se kar	sam	odškodoval; kaj?« Rožanec misli in misli in	A
se je zapičil vanj, bi bil mislil, da ga meri	sam	peklenšček; taka zloba, toliko sovraštva je	A
da ne sme nihče drugim očitati tatvine, kdor	sam	krade.« Rožanec omahuje iz sobe, ne pogleda	A
Meniš, da te bo izdal? Da bo	sam	sebi past nastavil?O, tako nespameten pa ni	A
Mnogo smeha so zbudile Jurijeve besede, in	sam	se je tudi smejal, in čimdalje smešnejši se	A
bil ti ob tem času v taki temi prišel domov!	Sam	angel varuh te je pridržal!Saj ne vidiš človeka	A
goščavo. Potem gre zopet dalje in se smeje	sam	sebi, ker je tako strašljiv.Tako pride do globokega	A
Rožanca in reči si mora, da je vseh neprijetnosti	sam	kriv.Dolgo, dolgo ni Mihe, naposled se vendar	A
ne bom nanje, ampak če mi jih razloži le en	sam	človek, se bova še videla!« XI.	A
posvetujeta, kaj je storiti. »Počakajva, da pride	sam	doli,« meni eden. »Lahko dolgo čakava,« godrnja	A
imam v grlu,« pravi, ko se je odkašljal, »pa	sam	ne vem, kaj.« »Varuj se, varuj se!« svari mati	A
ne boš povabila v vas?« »O ne, saj vem, da	sam	prideš.« »Prav res,« pravi mati.	A
njegovega. Prva misel mu je bila, da bi se	sam	podal žandarjem in rešil svoja dobrotnika, ki	A
osramotil pred vsemi ljudi. Po pravici trpim, pravi	sam	pri sebi in se obrne, prav se mi godi.Premec	A
ne očeta njegovega, zdaj šele čuti, kako je	sam,	kako je izpahnjen iz človeške družbe.Zadnjega	A
ponese Štefan. »Človek ima trdo betico, da še	sam	ne ve, kako.« »Zdravje se zapravlja,« nadaljuje	A
uro navijal,« meni Rozalka. »Ne, tega bi pa	sam	sveti Krištof ne mogel, Rozalka,« odvrne Ožbe	A
vzdržali smeha; župnik so bili pa hudi kakor	sam	sršen, in nikoli več ni belinček z njimi pri	A
mu je prišlo toliko besedi na jezik, da se je	sam	sebi čudil.Dozdaj je bil teh misli, da se more	A
palico, ne zbudim ga v delavnik; v nedeljo pa kar	sam	vstane, preden zapoje petelin.«Mladi družbi	A
prosil Štefan, in rad mu je Juri pokazal, kar je	sam	znal in kolikor se je bil navadil pri Premcu	A
»Kar domov pojdite! V pol ure vam postavim	sam	polovnjak vode pred hišo.« »Ti sam?« se zavzame	A
postavim sam polovnjak vode pred hišo.« »Ti	sam?	« se zavzame Štefan; moža sta pa molčala, nejevoljna	A
ni govorila nič in z drugimi tudi ne dosti. »	Sam	Bog ve, kaj je deklini!« je dejala mati. »Nič	A
da se mu nič ne toži po domu. Malo preveč je	sam	svoj, so dejali in ga pustili pri miru.A zavzeli	A
cerkvice nikdar tako olepšane. Naj gre jutri	sam	oče k Sv. Andreju.« »Ne, mati, jaz grem res	A
»No, silil te ne bom. Pojdeš pa	sam	k Sv. Andreju.« Kaj mu je neki, da je tako čuden	A
tarna Štefan. »Pa sem mislil, da ju uženem	sam.	In bil bi ju tudi, da nisem padel.«	A
samo da spremi Rozalko. Ožbe je bil že zopet	sam	s svo jo zakonsko družico.Vesel je pripovedoval	A
časa na to mislil, mu tudi ni bilo všeč, in	sam	ni vedel, kaj bi želel.Dekle bo nesrečno, je	A
kaj bi želel. Dekle bo nesrečno, je dejal	sam	pri sebi, ker ga ne mara.Začel je Rozalko pomilovati	A
Dolini in mislil na svoj dom. O Božiču, je dejal	sam	pri sebi, o Božiču se vidimo zopet!A prijetnih	A
ničesar razločiti. Ali Štefan kaj išče? pravi	sam	pri sebi in se postavi sredi pota, da bi ga	A
Da bi le zmeraj tako ostalo! je dejal Juri	sam	pri sebi, in da bi službo katerikrat pustil	A
Pustite oče,« je dejal Juri, »jaz jih lahko	sam	oklatim!« »Na tole drevo še grem,« pravi oni	A
njim. »Še do Božiča!« je dejal Juri žalosten	sam	sebi, »potem pa gremo po svetu.« Človeškega	A
njegovega sveta in njegovih naredb. In ko je enkrat	sam	zase stal in premišljeval Bog ve kaj, se mu	A
zgodilo,« je ogovorila zopet Jurija, »če bi se jim	sam	podal?« »Da, Rozalka,« vzklikne Juri, »to je	A
boječega psa s sabo jemal, to je pa bolje, da	sam	hodiš, ker volk psa takoj izvoha in ima nanj	A
Kako je to, ker sta si vendar tako podobna?« »	Sam	Bog ve: žlahta se večkrat najhuje sovraži, in	A
izročilo. In v kaki nevarnosti je bil Ožbe tudi	sam	nekoč!V rebri sta se srečala z volkom, on pa	A
zvonil pri Sv. Florijanu? Drugim si krste delal,	sam	pa ne boš pokopan! In kaj bo počela Meta?	A
počela Meta? Omožila se bo zopet, sem dejal	sam	pri sebi, pa Bog ve, kakšnega moža dobi!In to	A
vpraša zopet: »Juri, ali veruješ ti v spomine?« »	Sam	še nisem nikdar nič slišal, ne videl, kar bi	A
Juriju odšteje denar, kolikor mu ga je ostalo; on	sam	je zadovoljen s slavo. Po vsej dolini in daleč	A
stran 196 . / udeležiti; saj če tak lov tudi	sam	na sebi ni posebno zabaven, toliko prijetnejši	A
seboj ali kako. Če ju vzamem s seboj je dejal	sam	pri sebi ju bo pojedla gospoda, in kaj imam	A
migne tovarišu, naj se obrne na levo okrog vrta;	sam	pa leze z Rožancem naravnost proti hiši.Zdaj	A
»Nesimo ga v hišo!« Prijel ga je	sam	pod pazduho, tovariš za noge, vzdignila sta	A
Kakšna neroda te je obvezoval!« je godrnjal	sam	pri sebi.»Ubiti znajo človeka; rešiti ga ne	A
Stari Primož je stopil k njej, da jo pomiri, a	sam	ni mogel spregovoriti nobene besede.Obrnil se	A
pestunja: prekladal ga je, hodil k Ožbetu, ki	sam	ni mogel priti vsak dan, po zdravila in po dobre	A
»Vidiš, Rozalka,« se je začel zdaj Štefan	sam	smejati, »takole se nosiva po hiši.Miha, ti	A
»Kje?	Sam.	Kje se pa nauči kos, da poje in oponaša druge	A
važni pogovor. Ko pa je ostal Juri nekaj časa	sam,	je prisedel Miha, ga dregnil rahlo s komolcem	A
»Tudi ne.	Sam	pojdem.Ti pa pozdravi očeta, kadar se bosta	A
Juriju. Francetu ni treba nič praviti; ta naj mu	sam	pošilja.Ampak kar bo on poslal, še za sok ne	A
razjaril mož, ko en teden ni bilo nobenega pisma.	Sam	je letel na pošto in razgrajal, da mu je zagrozila	A
so ga bili spremili fantje do konca vasi, je	sam	ukal in omahoval proti domu. Šimenovi so bili	A
je gori; in ko ga le ni bilo, je prišel oče	sam.	»O ti nadloga!« je vzdihoval.	A
prišel zvečer Miha in mu malo zagodel, ker je bil	sam	že tako ob moč, da je komaj držal harmoniko	A
Ožbe povabil na domačo pijačo, bi bil prišel	sam.	Ostal je precej časa, in Ožbetova žena se ga	A
« je dejal nekako sluteč podobno nesrečo. A	sam	se je starec vračal in tarnal, da je izgubil	A
ni bil priljubljen, ga zaničevati in črtiti.	Sam	in zamišljen je hodil s puško po gozdih, čeprav	A
Premec. »Jurija si dal ustreliti, mene boš pa	sam?	« In skočil je k njemu, mu izvil puško in ga	A
dolinski grobar. »Kdor drugim jamo koplje,	sam	vanjo pade,« je menil Premec, ko je spremljal	A
v krčmo je nosil vestno denar, kar si ga je	sam	prislužil in kar sta ga mu dajala Miha in Juri	A
strahu, da mu bo kdo zabavljal, je zabavljal Miha	sam,	in kjer je slutil hudobno namero, je imel nabrušen	A
zamakniti si se hotela v cerkvi. Saj sem te	sam	gledal. In zdaj se hočeš omožiti!	A
koliko časa bosta še tako skupaj živela. »	Sam	Bog ve,« je menila sestra.»Morebiti ne dolgo	A
travnike po dolih in gričih, med katerimi se dviga	sam	zase stožasti hrib z belo cerkvico na vrhu,	A
pa je spretno umaknil svoje srce in odgriznil	sam	velik kos. Fantje v smeh, dekleti pa užaljeni	A
»Če si tako lačen,« je dejala Mana, »ga pa	sam	imej!« Tone je bil stopil k dekletu, ki je bilo	A
da ni Jerica pametnejša. Tako je mislil Tone	sam	pri sebi, govoriti pa ni mogel, in ker so misli	A
»Oh, ženina! Gašper mi je	sam	rekel, da so to same čenče.On govori z njo kakor	A
Saj mu ne rečem nič; ampak le preveč se zdi	sam	sebi dober in pošten.Jaz naj bi hvalila Boga	A
proč, zaradi ljubega miru. Oh, to so križi, in	sam	Bog ve, kdaj bo konec!« »Sam Bog ve,« je zdihnila	A
to so križi, in sam Bog ve, kdaj bo konec!« »	Sam	Bog ve,« je zdihnila sestra.»Saj meni ni nič	A
prav; a za Toneta mu je bilo hudo. Nameraval je	sam	stopiti h Kržanu in odstraniti ovire; toda bal	A
lepega medu v satju, brez zalege. Dehti kakor	sam	ajdov cvet in rožmarin.Tega poneseš ti h Kržanu	A
potolažiti ubogega sina. In kako potreben je bil	sam	tolažbe!Saj je delil vso srečo, vse nade s sinom	A
Meni pa je hudo, ker se mi zdi, da sem nekoliko	sam	napeljal to reč.A kako sem mogel misliti, da	A
odvzela gospodinjske skrbi. Prišel je že Gašper	sam,	in dolge razgovore so imeli vsi skupaj, in naposled	A
odtegoval družbi. Tako je šel nekega večera	sam	po tako imenovanih Stegnah, tesni, s svetlokožnimi	A
je ne smem izreči, če ne, bom namesto krivca	sam	kaznovan.Ljudje sodijo po tem, kar vidijo in	A
kadar je prišel Tone v vas. Kadar pa je prišel	sam	z materjo v Klančarjevo hišo, je vprašal, kaj	A
zamišljen sinka, ki je tekal po sobi in se zabaval	sam	s seboj.Jerica je pripovedavala, kar je bila	A
mu jaz kaj dolžan? Če so ga ubili, ali ni bil	sam	kriv?Drugega ubiti bi bil on pripravljen, njega	A
Saj se je Tetrev kar sramoval, če je sedel	sam	v krčmi, zlasti ker je imel malokdaj kaj denarja	A
nobene žal besede ni še slišal iz njenih ust.	Sam	Bog ve, kaj je vzrok.Ali ni čudno, da se razsrdi	A
da se je s svojim zagovarjanjem in svojo jezo	sam	ovajal.Da žena nekaj sluti in Bric nekaj sumi	A
in Bric nekaj sumi, to je gotovo. Ali naj on	sam	potrdi te slutnje, te sumnje?Čim bolj se bo	A
morda ni zadosti smilil siromak, ki gotovo ni	sam	kriv svoje nesreče.Saj zagazi tudi poštenjak	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani