Vzgajali so se med seboj sami. Vsak je pisano pogledal, če je tovariš kaj zahteval, kar bi moral sam storiti; usluga samo proti uslugi; zastonj ali za lepo besedo nič; vsaka, četudi dozdevna krivičica je spravila peteline pokonci, in tako so se polagoma obrušali ogli in robovi, in vedno bolj se je oglajalo občevanje. Razvajala jih je s svojo potrpežljivostjo samo Anka, ki se je vedno bala, da ne bi koga razžalila ali opustila kakega dobrega dela.