sam (2.401-2.500)

moram brigati za svoje ime in za svojo čast;	sam	moram priporočiti knjigo kritiki.« »A navadno	A
Misliš ti? A kaj si bosta mislila, če se pridem	sam	tako rekoč klanjat in priporočat.Jaz tema dvema	A
in če ti razžališ Hrusta ali Pusta, škoduješ	sam	sebi.« »Naj obvelja tvoja!	A
Premaguj se, drži se prijazno!« je prigovarjal Ivan	sam	sebi, snel klobuk in vljudno pozdravil. Hrust	A
videli.« »Ako vam drago,« je dejal Ivan, ki je	sam	čutil, kako se mu je glas izprevrgel, »bi vas	A
knjigo in da je vse kaj drugega, če ti pisatelj	sam	pokloni svojo knjigo, kakor če si jo moraš kupiti	A
grem pa še večerjo naročat.« Ko je ostal Ivan	sam,	se je prepustil svoji bridkosti. Spoznaval je	A
uslugo? Pravzaprav bi namreč moral ta lenuh	sam	posneti njegovo povest; a kako bi hlastal, hlastal	A
delo, se mu je zdelo, da je pisal pravzaprav	sam	svojo oceno.Ali ni to smešno in brezznačajno	A
hvala se vendar po blatu valja. Ali more on še	sam	sebe spoštovati?In če se ne more, kako ga bodo	A
dragi Ivan, če nočeš iti v družbo, ki si jo	sam	povabil, potem zahteva vendar vljudnost in obzirnost	A
pisatelj knjigo, ki ni vezana. Ali naj jo dam	sam	vezat? Če pa ni vezana, se listi raztrgajo in	A
začetek nekega odstavka: ‚In je vstal in govoril	sam	s seboj in je govoril dolgo in sam s seboj je	A
in govoril sam s seboj in je govoril dolgo in	sam	s seboj je govoril’.Kakor v granit izklesano	A
privoščil tak izreden užitek; toda rajši bere	sam;	zakaj če posluša koga drugega, ga ne more med	A
ustaviti, da bi se je nagledal. Če pa berem	sam,	hodim kakor po slikarski razstavi.Deset slik	A
‚Poslušajmo,’ pravim, ‚kako govori pisatelj	sam,	’ ‚Čujmo še nasprotni glas,’ pravim o drugi priliki	A
Tudi kritiki se ga drže. Prešeren je sicer	sam	na sebi Prešeren in Koseski Koseski; ampak kaj	A
ljudje polni slutenj in sumničenj. Začel se je	sam	pri sebi hudovati; a premotil ga je Čebular	A
preneso bravci!« »Vse, kar je prav,« je govoril	sam	zase Ivan, ki se mu je zdelo, da zabavljajo	A
govorili in ukrenili in kdaj in kako je prišel	sam	domov, tega se je Ivan megleno spominjal, ko	A
če ga tudi v blato teptaš. Ivan se je začel	sam	sebi smiliti in si prigovarjati, da je malokdo	A
slabo zdeti, to določimo vendar mi.« »A jaz sem	sam	prebral povest in vem, da je dobra.« »No, in	A
Da je treba prizanesti tistemu, ki prizna	sam	svojo krivdo.Če vidijo učenci, da resnica nikomur	A
ostane skrit, pozabljen. Res da so Sokrata, ki	sam	ni ničesar pisal, proslavili njegovi učenci	A
zakaj; z učiteljem je hotel obračunati Hostnik	sam.	In Hostnik je bil nevaren nasprotnik, ker je	A
neumestna in pogrešena; vendar ni bil tako hud.	Sam	namreč še ni bil prizadet; tudi se mu je učitelj	A
»Saj to res ni nič,« se je hrabril gredoč. »	Sam	gospod načelnik je rekel, da ni nič.Vsaj meni	A
Ovire so bile velike. Načelnik ni bil vedno	sam;	vrhu tega je bil močan človek.In kako bo zdaj	A
odpuščanja, da se je vdal tako zločinskim mislim. »	Sam	sem se pregrešil, sam hočem trpeti,« je sklenil	A
tako zločinskim mislim. »Sam sem se pregrešil,	sam	hočem trpeti,« je sklenil in se začel poslavljati	A
nogo. Tako pogubi človeka za vso večnost en	sam	smrtni greh na koncu dolgega poštenega življenja	A
revidnosti. Oj, ti ubogi človeški rod, ki jih moraš	sam	proti sebi zdrževati! Ko se je bil mož približal	A
»Zame ni rešitve.« Govoril je	sam	zase, kakor da nihče ne posluša. »Ubežal bi	A
hitro, da je beseda besedo pobijala, in kakor	sam	sebi je pripovedoval, da je zagrešil strašen	A
kako bi spravil nesrečnega človeka v zavetišče,	sam	v strahu, da se mu bo uprl ali ga napadel.	A
se mi pa moglo zgoditi?« je govoril Ponižen	sam	zase.»Dvakrat ne more nihče umreti.«	A
Ampak čemu bo tebi še očetova ura, ko imaš že	sam	svojo? In kaj nameravaš zdaj početi?«	A
hudega. Dote ni dobila nobenega krajcarja, in	sam	brat jo je hodil ponoči strašit, da jo je pregnal	A
in veselje, da ostane Ivan doma in prevzame	sam	gospodarstvo, in pogledala po strani mladega	A
Ivanom za mizo, pametna. Gostič, ki je bil	sam	tudi gostilničar, je vzel pipo iz ust, pljunil	A
vozili s parizarji,« je dejal Gričar, ki je bil	sam	pri sebi na jasnem, da se ne bo podal v nobeno	A
stavbarjem. Njemu je bila to lahka stvar, ker je bil	sam	nekoliko strokovnjaka, ker se je ponašal s finim	A
vozarjenje. Ivan je bil pa mislil, da bo imel on	sam	omnibus, ki bo dovažal in odvažal tujce; da	A
omnibus, ki bo dovažal in odvažal tujce; da bo on	sam	postavljal cene in vlekel dobiček.Oh, kako znajo	A
/ . / stran 24 . / jali! Kolikokrat škoduje	sam	sebi, kdor hoče koristiti drugim!Ivan je spoznal	A
Mati je videla, kako si nalaga sin breme, ki ga	sam	ne bo mogel nositi, in začela mu je prigovarjati	A
tako čudno zašel. Toda kofer je bil težak;	sam	bi ga ne donesel, in kmetskega voza ni bilo	A
naprosil tega cigana? Ali me ni naložil on	sam,	proti moji volji?Še kofer mi je raztrgal, kar	A
našiti,« se je jezil kočijaž. »Našil ga bom	sam,	« je dejal Petan; »vi pa si dajte našiti gumbe	A
Oh,« je menil Petan, »saj jih lahko osnažim	sam.	« »Sami?« se je čudila hišna in sumljivo pogledala	A
Korbinovem dvorišču samokolnico; naložil je	sam	svoj kofer in ga odpeljal, ko je bil še zahvalil	A
navade jaz nimam. Jaz plačam samo, kar popijem	sam.	Ampak ti, Gostič, ti bi mi lahko kaj popustil	A
prišli v tako siromaščino, Zefa jezna, da se oče	sam	ne drži svojega doma, ko jima je bil toliko	A
major namreč, ki je ugovarjal načelno vsakemu,	sam	ni prenesel ugovora.Pri kvartanju je soigravce	A
ga oklepa trepetajoča Zefa. Tresel se je tudi	sam	in vso noč ni zatisnil oči. Kakor zmešan je	A
vpletala misel, kaj počenja Zefa, in jezil se je	sam	nase, kaj ga to briga in moti.Zdelo se mu je	A
zamere. Tako je omahoval sem in tja, nezadovoljen	sam	s seboj in hud na mater in na Gričarje.Da, če	A
trebnih ovir! . / . / stran 54 . / Česar pa Ivan	sam	sebi še ni hotel priznati, česar se sam ni še	A
Ivan sam sebi še ni hotel priznati, česar se	sam	ni še prav zavedal, o tem so začeli drugi že	A
ne bilo treba izplačati dote. Oh, Jože, ti	sam	si lezel tisto noč, ko mene doma ni bilo, skoz	A
brat tebe in mene? Potlej je mislil, da ostane	sam	vekomaj v koči. Pregnala ga je pa smrt iz koče	A
se ni brigal in jeziti se ni smel, ker je bil	sam	izzval odgovor. Da se ne bi kazal prizadetega	A
samo pod pogojem, da bo Gričar zraven. Korbin	sam	pa tudi ni imel potrebnega dušnega miru za novo	A
Naproti mu ni šla kar nič, ker se je bližal	sam	zadosti hitro in je bilo treba samo počakati	A
neusmiljeno, da so se mu smejali vsi, in on	sam	sebi najprisrčneje. V družbi je bil zabaven	A
Kaj briga to tega človeka? Ali bi on	sam	rad igral kalina? »Kdo pa je ta Lah, ki tako	A
vendar ni mogel Ivan na nobeno stran; rogal se je	sam	sebi zaradi te neodločnosti in valil krivdo	A
bi mu ga najbrž ne dal. Torej mir, mir, da si	sam	ne zadrgne vratu! Morda se spremene razmere	A
Kaj pa hoče pravzaprav gospodar? Morda še	sam	ne ve.Ali naj mu pove ona?	A
ljudje tega tujca, ki se je predrznil nekoč	sam	povabiti Ivana, da naj se pelje z njim h Gričarjevim	A
srcu in »pamet, pamet, ubogi Ivan!« je klical	sam	sebi.Toda pamet je dolgočasna pridigarica, ki	A
slutnje, in premišljeval je Ivan, ali naj bi	sam	prijel natakarico, kaj ima s tem tujcem, ali	A
samo na svojo osebo ne! Da bi se prepričal	sam,	če je res, kar si domišljuje on, kar si domnevajo	A
in tudi ta Lah se odpravlja. Toda ta ne pojde	sam;	odvedel mu bo ono, brez katere ni mogel Ivan	A
je predstavljala tako živo, kakor da bi stal	sam	na strmini.Zdaj zdaj mu je spodletela noga,	A
da bi se že vzdignil Lah izza mize, je vstal	sam,	voščil lahko noč in hitel proč.Zdelo se mu je	A
je kriv, če se kaj naključi? Zakaj se dela on	sam	pred seboj slabšega, nego je! Gospod Strada	A
in neslane dovtipe in govoril čimdalje bolj	sam	zase.Ivanove misli pa so bile že splavale v	A
sedeti ne stati na svojem mestu. Stresel se je	sam	pred svojim čudnim glasom, ko je povabil Laha	A
vsak jarek. Govoril je pretrgoma in se smejal	sam	sebi.Ivanu pa so se mrzlično svetile oči.	A
prepadu. Gospod Strada pa je govoril kakor	sam	sebi, da je Gričarjev gozd lepši, da bo kupil	A
mu hoče vzeti Zefo. Zakaj je ni vzel prej on	sam?	Zakaj je ni snubil?	A
izbirati dekle, ki ima enega samega snubca?	Sam	si je kriv nesreče.‒ Ali res on sam?	A
Sam si je kriv nesreče. ‒ Ali res on	sam?	Kaj pa oziri in ovire?	A
Lotila se je Ivana obupna otožnost.	Sam	sebi se je gnusil zaradi nemožatosti, ki je	A
obtežil vest! Da bi se ne zameril drugim, je padel	sam;	da bi ustregel drugim, je vzel nase butaro,	A
potem še verjel, da se je ponesrečil Strada	sam,	da ni on nič zakrivil! Pogledal je Laha, ki	A
obšle so ga neprijetne misli, če se ni morda	sam	ovadil v spanju. Toda gospod Strada je bil	A
ravnal prav. . / . / stran 97 . / Nekaj,	sam	ni vedel kaj, mu ni ugajalo na tej ženski.Kadar	A
napoti. Obravnavo zaradi posojila je vzel kar	sam	ta človek v roke.Govoril je za vse Gričarje	A
pripovedovala Zefa gospodu majorju, ki je sedel	sam	v gostilnici, strogo zaupno, da je zaročena	A
prišlo, da je tudi on kupčeval s tem Lahom, tudi	sam	sklepal pogodbe in vzel denar od njega. Tako	A
ki se moži pri Korbinu. To mi je povedal on	sam.	« »To ni mogoče,« je dejala Cila presenečena	A
rekel, pojdi na pošto in pošlji denar po pošti	sam	sebi.Par grošev obdrži, da ne bo sramote, če	A
nočem peči. Nazaj ga jaz ne bom klical; naj se	sam	spametuje!Jaz sem bil tudi tak.	A
Tebe, Tomažon, so vzeli v vojake; jaz sem se pa	sam	zapisal, ker smo se bili nekaj sporekli doma	A
priljubili domačo hišo, in hud je bil včasih	sam	nase, da čuti tako malo hvaležnosti v srcu,	A
zavalili oblaki tesno pot. Andrej je premišljeval	sam	zase svojo usodo; starši in sestra so se posvetovali	A
dobil Andrej nekaj tovarišev, in ker je bil	sam	dobre volje, se je prav dobro zabaval.Korbinka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani