res (801-900)

se iz L′ub ne sme izvajati imena Ljubljane.	Res	bi bilo lepo, če bi kdo navedel nekaj argumentov	A
izkušnje, blago in vrednote, urejali skupne zadeve,	res	publicae, skrbeli za učinkovito obrambo, ter	A
skupnost doslej ni sprejela kake take pogodbe. In	res,	tudi Jefferson je mogoče mislil tako tisti čas	A
širil po Evropi iz germanskega okolja, zato je	res,	da so bili tudi njegovi nosilci ‒ plemiči, vitezi	A
/ stanovih. Naj je bil razlog kjerkoli že,	res	je, da so bili Slovenci vedno v čislih.Habsburžani	A
slovenskega jezika, da niso bili Slovenci58 .	Res	je predvsem, da se po te vrste identiteti niso	A
diplomatskem polju59. In je seveda tudi	res,	da so protestanti s svojimi tiski umestili slovenščino	A
»Tebi mama odpenja hlačke!« »Ni	res,	« je vzkliknil Gino.»Ni res!«	A
»Ni res,« je vzkliknil Gino. »Ni	res!	« In društvo ‚Kavelj’ se je zakrohotalo.	A
»Nisem bil z njimi, gospod stražnik.	Res	nisem bil z njimi!« »Ne, nisi bil z njimi.	A
»Si kradel premog? Si	res	kradel premog?« »Nič nisem kradel.«	A
mama in držala dlani sklenjene pred prsmi. »A	res	ni prinesel.Prisežem, da ni prinesel, gospod	A
»Vdova z otrokom, gospod stražnik. Ne,	res	se ne bi branila, če bi bubec prinesel nekaj	A
stražnik, da je treba z nečim kuriti? A do zdaj mi	res	ni še prinesel, ne, do zdaj ne še, gospod stražnik	A
hkrati, kakor da se vsak prepričuje, da je prekla	res	njegova. Takó prisopiha lokomotiva in vozovi	A
ki na pol jezno zamrmra: »Se že premika.« In	res,	tam spredaj škrtne semafor kakor šumot trde	A
Mama pa je imela v rokah iztepač. »Ti je	res	dal za tramvaj?« In iztepač je obliznil njeno	A
Jaz ga nisem prosila,« je rekla Evka. »Ti je	res	kupil piškotov?« In iztepač je švignil mimo	A
je rekla čez hip Evka in kremžila ustnice. »	Res,	Mici, da ni?« Mici pa najbrž ni slišala.	A
leži Evka, ob očetu Olgica. Doma so torej in ni	res,	da so ptički pobrali drobtinice in da ne more	A
»Kaj si jim rekla?« »Kar je	res.	« A obraz strogega kipa je uprt vanjo.	A
razumeli, če bi poznali nemški jezik. Seve, saj je	res	hudo za takšnega starca, če bi moral živeti	A
Bom splezal dol!« . /\ .. stran 90 . \/ In je	res	vtaknil glavo in ramo skozi železne palice na	A
rekel Saško in si popravil torbo pod pazduho. »	Res?	« »Ja.	A
ob oknu in drsala s kazalcem po šipi. »Ni	res,	« je rekla. »Kakor svinec plavaš,« je spet rekel	A
Kakor svinec plavaš,« je spet rekel Marko. »Ni	res.	«In odkimala je z glavo, da sta se plavi kiti	A
počitnice sem lovil ribe,« je rekel Danilo. »	Res?	« »Da, s stricem.	A
Štefan molči.	Res,	kaj bi se pričkal, ona nima smisla za trgovino	A
dala, takó je tarnal. Naj bom drevi trda, če ni	res.	Pa se ti napije in zdaj ni ne vreč ne koša.«	A
slovensko šolo in je morala učiteljica v Italijo.	Res	da mu je bila kakor mamica, toda ali naj zato	A
»Ne?	Res?	« »Ja, in je rekel: ‚Meni pojejo, fantje, meni	A
svojeglavim teletom. Bolj umirjena pa je bila	res,	Fani, a tudi bolj strupena. Kakor da so jo dodobra	A
ves čas govorila kakor vest. Služiti ne mara,	res,	a vendar bi vsakdo rajši izbral službo pri neznanih	A
ker njegove oči niso več gledale sveta, je bil	res	kot močno drevo, ki ima korenine v davnini;	A
»Peš bi jo mahnil!« Da bi	res	mogel biti z njo v mestu, stari nunc!Tiste dni	A
zaplešejo. Ena tam na desni je zelo velika in	res	okorno kroži, skoraj grdo je videti, da je tako	A
se je razjezil. Ja, dražili so ga, in se je	res	razjezil. »Proč se spravite!« je zakričal.	A
dražila Rezi. Emilio ali Milko? Ali je bil	res	dvajset let Emilio? In rožnata, viseča ploskev	A
»Boš prišel?	Res	boš še prišel?« Njene oči niso bile več samo	A
muzala. A ta krivda, Milkova krivda, je bila	res	krivda? ali je bila res njegova krivda? In	A
Milkova krivda, je bila res krivda? ali je bila	res	njegova krivda? In v dvomu, v vseh teh dvomih	A
»Tako domač si bil z njima!« se je zadrl. »	Res?	« »Kakor domenjen!«	A
nasmehne; se dela, ko da ni opazil solz, ko da	res	misli, da je veslo orosilo njeno lice.Da, nasmehnil	A
da ne govori Bacon o njegovem vprašanju, a	res	je beseda sprožila vse dosedanje misli.Rezikine	A
jeziku, ki mu pravi Rezi ‚naš’. A tudi če je	res	kje taka knjiga, je ne bi znal brati, je pomislil	A
nič ni čakal, da bi mu odgovorila. Ali mu je	res	mar za skledo?Zlepili so razbite kose s sintetikom	A
pomeša preteklost s sedanjostjo; vendar je tudi	res,	da se v nekaterih trenutkih v človeku spočenja	A
stran 12 . \/ ske pravice, vendar je spet tudi	res,	da bomo morali prej ali slej dobiti sodobnega	A
gibih roke, ki izvršuje preiskovalčeva povelja.	Res,	samó filmska kamera bi lahko verno posnela takšne	A
verujejo, da je osvetljeni, ogoleli in uveli ptič	res	začetnik vseh številnih primerkov dvonoge pasme	A
dajali vtis nekega izmeničnega valovanja. Ker	res	je bilo določeno prihajanje in odhajanje samó	A
in kakor je stvar videti groteskna, je vendar	res,	da gre mojemu levemu mezincu zasluga za to,	A
A kakšni čudaški tkalci smo bili.	Res,	da od skupine onemoglih ni mogoče zahtevati	A
poslušal, njegovo razodetje zdelo čudno, in	res	sem pomislil, da ima za tiste izraze o bratstvu	A
izrečeni; ker v dokončni enakosti v gladu in pepelu	res	ni bilo mogoče še misliti na trmo o dozdevnih	A
kričavo vabijo nove prišlece, takó da je naposled	res	treba teči za čredo, ki napol naga bezlja navzgor	A
da se ne umažete, zakaj peč je naoljena. In	res	se vsa sveti od maščobe, da je kakor upokojen	A
ki je videla muco pod avtomobilskim kolesom.	Res,	krivičen sem, ker njeno vprašanje ob razklenjenih	A
navadnem življenju podlegel. In morebiti je bilo	res,	a Leif Poulson, moj šef, je bil pri tem nekoliko	A
ostajal zmeraj na površju? Morebiti je bil	res	takó čudovit igralec, kakšnega ne bom več srečal	A
našel dvoje nasmejanih oči, ki so me čakale.	Res,	ker zanj ni veljal noben ugovor, kaj ugovor	A
Ob mojem molku se je ta neverjetni človek	res	za trenutek zresnil, a samó zato, ker ga je	A
da mi bo pripeljal vina. Takó sem nazadnje	res	slišal glas voza na tihi ulici in še poplesujoča	A
neverjetnem člo . /\ .. stran 71 . \/ veškem svetu.	Res,	tišina.A tišina je tudi poprej vse mesce neprenehoma	A
plezala s takšno muko proti soncu. A kaj, saj ni	res,	dokler so živa, se celična jedra upirajo napadom	A
uničiti do kraja telesa, ki je že napol leseno.	Res,	premišljeval sem o vsem mogočem, da bi preslišal	A
tilk slabše, kakor da bi bila prava tema. In	res	smo morali ostati hladni, ko so nas sredi krikov	A
Jaz vam bom dal grižo! je vzkliknil.	Res,	poznal sem samó polovico človeka, sodil sem	A
stran 101 . \/ postaji in vse dni v vlaku.	Res,	morebiti je bilo pri tej iznajdljivosti poglavitno	A
občutke. Nekaj koristnega posla pa sem tedaj	res	imel, ker so od nekod prinesli tablete sulfamidov	A
bili s telesi že napolnili tudi podstrešje.	Res,	odšel sem na podstrešje, a ne vem, zakaj sem	A
izpuščen, a ni bilo potem o njem ne duha ne sluha.	Res	pomislil sem še na katero glavo, dokler se mi	A
čutil sem, da ga ne doživljam. Obenem pa je	res,	da se poprej, ko sem stal pred grobim železnim	A
ima samó v naših vesteh razsežnost večnosti.	Res	je, v povojnem času sem ugotovil, da me zmaga	A
sam z dekletom. . /\ .. stran 121 . \/ In	res,	položil ji je roko okoli pasu in jo odpeljal	A
ker barak ni več, odstranili so jih, saj je	res	nemogoče obvarovati pred razpadom lesene stavbe	A
cunje na umirajoče. A menda je človek v spanju	res	bolj ranljiv.Vsekakor pa je v krematorijskem	A
Takrat sem spoznal, da Robert ni dober človek.	Res,	Darko.Šestnajstleten slovenski deček.	A
zlohotni in neodpravljivi tesnobi je za vse tedaj	res	spregovoril Srečko Kosovel, a ni bil sam, ki	A
razvijal in poglabljal. Saj pripovedovati je	res	znal.Bil je že po postavi zgovoren, potegnjen	A
nekakšno poroštvo pred klicami zla, je bilo	res	samó toliko, kolikor je res, da vé, kdor se	A
klicami zla, je bilo res samó toliko, kolikor je	res,	da vé, kdor se ukvarja s poškodovanim telesom	A
veletoka? Skrbel sem za bolnike in oni bi se	res	čutili še bolj osamljene brez moje bližine.	A
čutili še bolj osamljene brez moje bližine. Že	res,	a marsikdo bi bil pripravljen prevzeti moje	A
da se je ukvarjal z glasbo, in najbrž je bilo	res,	ker poslušal je človeka tako, kakor da sliši	A
lončkom tekočine skušam dobrikati usodi. Ni bilo	res.	Nikakor ni bilo res.	A
Ni bilo res. Nikakor ni bilo	res.	A nihče ne more tajiti, da je na dnu svojega	A
razživele, šef pa je rekel, da je prav narobe	res.	Fantu se je začelo zatikati, in spet sem pomislil	A
že tisti dokončen, da nisem dobil puloverja.	Res	je bil majhen in menda brez rokavov, a okoli	A
so njihove skušnje stvarne. Kar je vsekakor	res,	kakor je res, da so se tudi tukaj delovni dnevi	A
skušnje stvarne. Kar je vsekakor res, kakor je	res,	da so se tudi tukaj delovni dnevi razvijali	A
a jaz bi ga vendar pustil, naj izdihne sam.	Res	pa je, da je bila tukaj zelo pomembna slamnjača	A
pa je tristo strani dolga galerija razodetij.	Res,	mislil sem, da sem kolikor toliko doma v taboriških	A
zadnjicami. In po malem je iz velikih živali	res	začelo rositi in potem curljati.Ko pa smo bili	A
moral poskusiti, da bi se rešil tega pekla. In	res	je s tisto preklo spet preskočil visoko, naelektreno	A
zdaj ob svoji palici precéj starčevsko naiven.	Res,	da to pravi bolj zavoljo upora, ki naj bi ga	A
več razmišljati o tem. A kaj, zmeraj znova je	res,	da si človek, ko je zdrav in priseben, zlahka	A
Vsenarodno grobišče. Spomenik je	res	dostojanstven, dokaz ljubezni velikega naroda	A
Zakaj dvojno merilo? Če pa so se	res	nekateri slabo vedli in celó sodelovali z uničevalci	A
mlačni sok primorske planine. Morebiti ni bilo	res,	ampak se nam je samó zdelo, da diši po murkah	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani