res (901-1.000)

potem pa organizem razdraži, da podivja in norí.	Res,	poiskati bi bilo treba klico tega razčlovečenja	A
Nič nisi zdravnik v svoji sveti jezi. Saj je	res,	da kirurg odstrani gnilobno mrtvino, da bi preprečil	A
silite, da se zdaj še ponižujem s tem navajanjem.	Res	je, takrat nisem bil več lačen, in kdor da je	A
ko ga glad ne preganja, nima nobene zasluge.	Res	je tako.A vendar je lahko drugim koristen samó	A
samó videti je bilo, da rahlo niha. In je bilo	res,	zakaj spodaj se je jeklene vrvi, ki je pridrževala	A
so prišli iz bokov njegovih samic; a je spet	res,	da se ljudje povečini ne zavedajo, kakó so pravzaprav	A
potreba po prekletstvu in izobčenju. Pa je spet	res,	da je bilo izjemno, če je nemški človek pokazal	A
Kje se je vzela? Ker prišla je bila	res	kakor metulj, ki nepričakovano privesla nad	A
naravna, kot sem, sploh ne morem biti!« In je	res,	naravna in pristna, nič izumetničena.In svobodna	A
privatni tvrdki uresniči njeno željo po sprostitvi?	Res	pa je, to bi bila edina rešitev.Dati ji možnost	A
Ne bi bila smela biti tako hladna. A je spet	res,	da je bila ravno njena neprizadetost tisti čar	A
lepo jadrnico v pobesnelem morju. Morebiti	res.	Saj.	A
osteljnini, nočnih posodah in skisanih sokih. Ali je	res	prišel, da bi se ustavil pred vežo z barvastimi	A
»Fiorella?« je vprašal. »	Res?	« »Ti ni všeč?	A
Molčal je, kadil in jo gledal. »	Res	lep avto,« je rekla. »In ti?«	A
»Slepič,« je krotko rekla. »	Res	samo slepič?« »Res.«	A
»Res samo slepič?« »	Res.	« In je vedra kakor dekleta, ki se odpravljajo	A
odpravljajo na vožnjo z vlakom, je pomislil. Ali je	res	samo slepič ali pa ji je gospodinja takó natvezla	A
Na, lej čoln z imenom Liliana na premcu!	Res,	ko da je preteklo pol stoletja od včerajšnjega	A
zatajiti svojega jezika, ga na primer ima.	Res,	to s stanovalkami tistih hiš je sicer drugačna	A
s stranske steze vračal na sredo vrta, jo je	res	zagledal; a takrat ne misli več na odškodnino	A
ki odrine lase s senc. . /\ .. stran 54 . \/	Res,	drugačna je, a vendar zdaj nekako tudi takšna	A
/\ .. stran 55 . \/ In si misli, da mu je	res	rekla: čakala te bom. Še prej pa je hotela biti	A
»Dober fant.	Res	dober fant.« Dopoldan je.	A
nji in kaj je rekla ona njemu.« »Potem je bil	res	otročji!« »Morda.«	A
Tableto čokolade?’« »Pa mu je	res	govoril kakor otroku!« »In je tudi bil.	A
Ni bil dvom zaradi sramote. Tudi če bi bil	res	tat, ne bi bil tat, kakor je tat navaden tat	A
otroci, ki ne rasejo s prepadom v sebi. »	Res,	pravi otrok,« je rekel.In kakor v pozdrav ji	A
da takoj vse pojasni. »Ne boste verjeli, a je	res	takó.«In je bolj in bolj glasen.	A
Maks pa si misli, da bi bil rajši na dvorišču.	Res,	sode z bencinom stražiš, a vendar je dvorišče	A
»Zakaj stojiš?« Saj	res,	zakaj stoji?Odložil je puško, prižgal cigareto	A
Ne sliši. Ali je	res	malo trknjen? Ali pa spi!	A
natanko vé, da se bo vzdignil in sedel. In je	res.	Kostanjevi lasje, preča je na levi strani.	A
Kdor je zmeraj samo želel in želel? Ne, saj si	res	samo želiš, a zavest krivde je hitrejša in se	A
izgovorom, da je vojak prost samo zvečer. Saj to je	res.	A če si hvaležen vojaškemu redu, da si prost	A
pravzaprav vseeno, kdaj se je pričelo. Morebiti	res	tudi tam na obrežju.Morebiti v šoli, ko se učitelj	A
mokrote samo potuhnil.« Maks je hotel reči, da ni	res,	da je zdaj že povsem drugače, ker kljub razumljivemu	A
na klavir v Chopinovi pogrebni koračnici.	Res,	v ušesu mu brni glas sergenta: »Sbrigati, coglione	A
misli, a s temi južnjaškimi sergenti pogovor	res	ne more biti drugačen. »Dober detektiv,« je	A
spet zagledal predse. »Pa tudi to ni bilo	res.	Ni bila samo skrb zanjo, predvsem je bil strah	A
Kdor ni skusil, tega ne bo nikdar razumel.« »	Res,	« je rekel Maks.»Težko, da bo razumel.«	A
brivci že kričavo vabijo novodošle, takó da je	res	treba teči za čredo, ki naga bezlja po stopnicah	A
bunker nasproti krematorija? Zdaj gre esesovec	res	po stopnicah navkreber in hitro prestavlja trobentaste	A
lakote zmeraj bolj vlečejo proti središču zemlje.	Res,	ruskega fanta?A takrat se hrbti na zgornji terasi	A
so si njegovi listi vzeli barvo v zemlji. In	res,	pod čokato, oglato skalo je bila votlina. »Kmet	A
Obema. Saj je prav gotovo vse	res.	Pa je hkrati, ko da si je sama izmislila zgodbo	A
je ona tisti bubec. Kakor da je zdaj ob njem	res	šestnajstletno deklè, obenem pa namesto dekleta	A
»Ti si tisti šolarček,« je rekel. »Ne, ne,	res	sta se tako pogovarjala!« »Da, res,« je rekel	A
Ne, ne, res sta se tako pogovarjala!« »Da,	res,	« je rekel in se nasmehnil.Mislil je: Čisto nalahko	A
šla po morske zvezde,« je slovesno rekel. »	Res?	« »Res.«	A
»Res?« »	Res.	« »A jaz hočem célo, ne takšno z odlomljenim	A
Tedaj je naenkrat polglasno rekla: »Misliš	res,	da je tisto krivo?« »Prav gotovo,« je rekel	A
v najbolj polnem žaru svoje svetlobe. Škoda,	res.	In mislil je nanjo.	A
Iris se je nasmehnila. »A je vendar	res,	« je rekla. »Daj, Iris!« je vzkliknil Mario in	A
Se, gotovo se. In zdaj je	res	najbolj primeren trenutek, ker sem ves pripravljen	A
gre, si je rekel naslednji hip. In ženska je	res	šla v njegovo smer.Zdaj ji bom tudi jaz dober	A
ulici se je Branko ustavil in se oddahnil. »	Res	ne prideš jutri?« je rekel. Laura se je ozrla	A
smeje in Renato vstane, da bi nadzoroval, ali je	res	na cesti. »Pa tale?«	A
izziva sonce nad sabo, a nič se ne sliši, če je	res	zakričal živio morje. »In ta?« je tedaj vprašala	A
las manjkalo, da ni bilo po tebi. Ta Gigi je	res	človek.No, a davi se je začelo vse spet od kraja	A
iz želje, da se na svoje oči prepričam, če je	res	on tisti, ki dnevnik piše o njem.In treba je	A
Dobra duša. Že	res,	a kaj pa čemo, če ne damo na upanje, je trgovina	A
nabavljali tkanine in pletenine. In najbrž bi	res.	Računaj deset tisoč lir za vsak venec, pa boš	A
prav nič razmišljal o čem podobnem, prav nič.	Res,	enega fanta sem bil odpustil, a to sem bil sklenil	A
za silo delalo, takrat. Gotovo, bo že spet	res,	da je prilika tisto, ki večkrat odloči, kajpa	A
moral naslednje jutro spet v trgovino. Saj	res,	dragi Robič, sem rekel, menda je še najbolje	A
da ni nič čutiti zoprnega vonja, za kar je	res	najboljši dokaz to, da se ne zavemo uhajajočega	A
Nekako nas samo počasi omamlja. In	res	je takó, ker mene se je lotevala takó velika	A
celó zgoditi, da jo bom še kje videl, če je	res	še kaj onkraj.Saj slabega nisva delala, tega	A
pogubil. Takšne so, te slovenske služkinje,	res	čudne svetnice, postarajo se v molitvi, v skrbi	A
delat. Da, takó sem mislil, da se je pri nas	res	vse spremenilo in postavilo na glavo, da mi	A
v stanovanju in ga združil s svojo usodo, pa	res	nisem maral.Naj živi, uboga žival, saj nima	A
tlom, a sem moral priti do okna, ker bi sicer	res	šel vonj na stopnice in potem bi bila šele komedija	A
izprijenec, samo za sanjarjenje, čeprav so	res	prijetni na koži ti marčni žarki, res prijetni	A
čeprav so res prijetni na koži ti marčni žarki,	res	prijetni, ni kaj reči, grdoba, kar zapeljivo	A
jim pravijo tudi japonska jabolka, pa so mi	res	zmeraj kakor japonska, tuja in nič razumljiva	A
In tudi jaz sem bila njemu pogodu. Tudi to je	res.	Pa prav zato mu nisem marala povedati o letih	A
nekaj, kar ti določi bombažasto bela megla.	Res,	tisti večer je bila takšna megla, da so avtomobili	A
da sem izbrala takó domač in preprost kót.	Res,	dobro sem se počutila, ker so mi všeč takšne	A
Morda zato, ker se zdaj mene osebno tiče? Morda	res.	A potem pa naj naredijo takó, da se ne bo nikogar	A
In prepadeno sem se ozrla, ko da ne more biti	res,	da je v resnici izginil, a vsenaokoli je bila	A
‚Pridite, lepo vas prosim.’ Je bilo	res	takó napak, da sem šla?« »Samo to sem rekel	A
»Takó sem se tresla.« »Škarje menda	res	spadajo zraven,« je rekel. »Z vso silo sem krotila	A
mora goreti kakor tukaj gmajna.« In gmajna je	res	samo žareča ljubezen, ki se kakor hudournik	A
gospa Amalia.« Tedaj je prestavila lonec,	res	brez potrebe ga je preložila. »Nu ja,« je nazadnje	A
pravilno razdaljo. »O, nič ne rečem, kar je	res,	je res...Carmen je pravi mož, zanjo se nič ne	A
razdaljo. »O, nič ne rečem, kar je res, je	res...	Carmen je pravi mož, zanjo se nič ne bojim,«	A
Saj ste bili skoraj vsak večer pri nas. Nu,	res,	med vojsko je delala v Brescii.A večkrat je	A
tržič in ni imel nikakega občutka domačnosti.	Res	da so bile ob bregu prav tako kakor nekoč mreže	A
ko ga je zvijala, se je nenadoma pomirila. »	Res,	škoda,« je rekla in odkimala z glavo.»Škoda	A
vedri besedni dvoboj med Luciano in njim. In	res	je gospa Amalia to potrdila. »Taborišča, ste	A
ne?« je vprašala. »Kaj je mogoče, da je vse	res,	kar so pisali o nemških taboriščih?O, ta pokvarjeni	A
Ni se prikazala, kakor da ne verjame, da bo	res	odšel.Menda pa me zadržuje samo z besedami,	A
zmišljuješ tisto o študiranih ljudeh!« »Zato, ker je	res.	« »Ni.«	A
prepričana, ali je prav povedala. Pa še kako je	res,	da vojak ne vidi, kar gleda, je pomislil. Ali	A
bi se ti znala drugače postaviti po robu!« »	Res?	No, tebe bi pa bili morali poslati v šole.	A
»Ali bodo ugibale.« »	Res?	« »Pa še kako!	A
Nasmehnil se je. »Kaj te	res	mika v kino?« je vprašal. Luciana ga je pogledala	A
čudežen okvir!« . /\ .. stran 57 . \/ »Oh,	res	imenitno,« je igrano spogledljivo zavzdihnila	A
»To ni pokopališče.« »	Res,	da ni?« Samozavestno je namrščila čelo.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani