res (301-400)

Preneha z delom in jo motri. LENČKA Mar ni	res?	MARTIN Lepo te prosim, nikar me tako ne žali	A
ko si tako razposajena. LENČKA To je pa	res	imenitno.Navsezadnje bom morala prositi sosede	A
nekoliko povasuj pri nas. Gre. LENČKA Saj te	res	skoro nikoli ni, in če prideš, se že med durmi	A
Nekam nabrskana si danes. LENČKA Včasih me	res	vse jezi.Pustiva to.	A
MARTIN Da, on. URH Tedaj je	res,	kar ljudje govore, da jo še zalezuje. MARTIN	A
nepotrebnem. Zato midva ne bova brskala, kaj je	res	in kaj ni res, ko veva, da je zlagano.Ampak	A
midva ne bova brskala, kaj je res in kaj ni	res,	ko veva, da je zlagano.Ampak storiti moraš ti	A
je? URH stopi trdno predenj: Povej, če	res	ne veš? MARTIN Lepo vas prosim...	A
obupno te besede. MARTIN odločno: Ni	res!	URH Res je.	A
MARTIN odločno: Ni res! URH	Res	je.Ko se je sklonila k meni, je zadišalo po	A
Saj jo je zaneslo, ko je šla ven. MARTIN Ni	res!	Ni mogoče.	A
ne utegnem. SIRK Ampak za primojstokrat,	res	ne vem, zakaj se tisti ljudje ne vzamejo, ki	A
modro bi bilo, kot delati dolgove. SIRK Je že	res.	Ali če prodam, zve Katra.	A
Zbogom, Sirk. Vstane. SIRK Skopuh, ali	res	ne daš? URH hodi po sobi in se ne zmeni zanj	A
srcu, bo tem laže še telesu. MARTIN Oče, ni	res	‒ ker ne sme biti res; recite, da ni, sicer	A
telesu. MARTIN Oče, ni res ‒ ker ne sme biti	res;	recite, da ni, sicer ‒ sicer ‒ ga zadavim.Škriplje	A
Zakaj? URH Lenčka ‒ ti piješ. LENČKA Ni	res,	oče. URH se po sili smeje: Ali naj ti odgrnem	A
koga? URH Od Ferjana. LENČKA odločno: Ni	res.	Niti kapljice nisem prejela od njega.	A
TONA Mož dela ženo. MARTIN Narobe je	res:	žena dela moža. TONA Lenčko si ti že vso pokvaril	A
ne prižgeš luči? Saj je tako temačno, da te	res	nisem videla, Tona. MARTIN odloži ščet in	A
Sedaj pa taji, da nič ne ve. Ali ni	res,	Lenčka, da sem tako prodal?Ali nisi slišala	A
Lenčka, daj mi ga no eno šilce. LENČKA Pa si	res	revež.Sedi.	A
se bojiš Katre? SIRK Primojduha, da se je	res	bojim.‒ Lenčka, kdaj pride Martin? LENČKA	A
Posedi, posedi! Šesti prizor FERJAN Ali	res	ni Martina doma? LENČKA Zares ne.	A
Ne veš, kako me skrbiš. ‒ Morda sem se	res	zmotil ob Martinu ‒Toliko trpljenja zate ‒ in	A
Kaj pa se norčuješ z mano? MARTIN Ali je	res	nisi? LENČKA Če ti rečem, da ne.	A
že izvrstno dekle ‒ ha-ha-ha ‒ ta je pa bila	res	moja.‒ Morda je še sedaj ‒ ha-ha-ha ‒	A
S teboj grem na morje ...	Res,	mogoče bi pa zdaj lahko šle na morje ...Skupaj	A
oglasila. OLIVER: Veš, kmalu po tistem sem se	res	zgrudil.Za mojo družino je bilo boleče, zame	A
Takrat tega ne bi bil razumel. TEREZA:	Res	je.Hromila me je zavest, da je vse le še hrapava	A
TEREZA (hlastno, srečno): David! David! ... Si	res	ti? DAVID: Sem, sem ...	A
in gora, to je naše življenje, to smo mi ...	Res	nas je strah temnih globin, in bojimo se vrtoglave	A
gre tudi na dušek; kaj bo pa potem, ko boš	res	žejen?Neseš naprej in se ne grizeš več zaradi	A
v Vratih. In pomisliš, saj ni mogoče, to ni	res,	da bi se lahko še kdaj potunkal tja noter, v	A
ne spredaj ne zadaj, ne levo ne desno! ...	Res	mora biti nekaj rajskega v hribih, da rinemo	A
nazadnje bom pil, dokler ne počim ... Eh,	res	se splača toliko preplezat in prestat, ker si	A
naglo odvrača oči. Nihče ne more verjeti, da je	res,	še vedno vsi upajo, da bo ta otrpla slika oživela	A
s smrtjo vseh treh vanjo usodno zapletenih.	Res,	le kako je moglo biti pri srcu poštenemu domačemu	A
... Še kaj!	Res	je, delamo.In pridelamo.	A
in jim nosimo kruh, kakršnega imajo najrajši.	Res	naskar naprej vleče na pot, in vendar ...Kaj	A
Tri četrt na eno?! To ni	res!	(Slišno tiktakanje.)	A
Kratek premor.) ONA (razmišlja dalje):	Res	je pa tudi, da ni tako slabo, če te navsezgodaj	A
odmaknjeni daljavi, ločen s prosojnim zastorom ...	Res	mora biti tako, je to temnejša plat dozorênja	A
(Se tiho zasmeji predse.) Ah, kaj,	res	je vse skupaj mala stvar!... Če se pošteno zakadim	A
stolu nevarno ziblje nazaj, stol škriplje in	res	že trešči v zid.Andrej ga spravi nazaj k mizi	A
(Znova bobnanje prstov po mizi.) ON:	Res	marsikaj rabita, sta že velika ...Grozne izdatke	A
Jih prime, in kar odfrčijo. Bi	res	morala iti k tem njihovim ženskam na intenziven	A
... Ojoj!	Res	je, pozabila sem ...Saj me bo kap!	A
Pravzaprav ne bi smela. Ampak če bi vi to	res	radi ... Niste zdravi.	A
MARK (zaprepaščeno): Kaj?! ONA: Saj je	res,	ne?Prej ali slej bo menda imela kaj otrok!	A
(Zajame sape in se tiho zasmeji predse.)	Res	je, močne temelje sem naredil, držalibodo tako	A
- SCHWAIGER proti Vogrinu: Kaj je	res	potreba, da je vsak slovenski umetnik táko prase	A
Kje je laž, na jeziku ali v srcu? - Kaj je	res:	ali me je to deklè, ta kmečki spodrécani angel	A
pozdravila, kakor da ni bilo tega večera. VEHOVEC:	Res,	pojdite hitro!Okrenil se bom, da vas ne vidim	A
Če je ljubezen dolgočasna, Bog z njo! Prav	res	je, da si staroverski kmet!Človeka mine smeh	A
nisem prišel k tebi. NADUČITELJ Komarju:	Res	so vaši nazori pametni in pravični, ali potreba	A
mislil! Bog sam védi, če je njegova črna suknja	res	črna ...Kdor tiho lazi in samotno prede ... kam	A
mizi ob spremstvu nadučitelja. NADUČITELJ:	Res	je bilo - ali kjé je človek, ki nikoli ni blodil	A
človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? -	res	je bilo žalostnih in obžalovanja vrednih nesporazumkov	A
časih in ob takih prilikah, kakor so. JERMAN:	Res,	čudno se mi zdi. ŽUPNIK: Kajti mislili ste	A
povaljaš in hleva ne zapališ. JERMAN: Če je	res,	kar slutim, bi rajši, da ni res. ŽUPNIK:	A
JERMAN: Če je res, kar slutim, bi rajši, da ni	res.	ŽUPNIK: Razglasili so me za krvoločnika in	A
LOJZKA: Ne odlašaj! ... Reci, da si bolan ... in	res	si bolan, iz oči ti gleda bolezen ... JERMAN	A
smehljaje KOMAR ko gre Jerman mimo: Torej si	res	povezal? JERMAN se okrene blizu svoje mize	A
KOMAR: Kaj že veš? Torej si	res	že culo povezal, siromàk! Kdor pride na Goličavo	A
natura! . / . / stran 57 . / JERMAN: Da je torej	res,	prav res že treba na pot? ZDRAVNIK: Kako	A
stran 57 . / JERMAN: Da je torej res, prav	res	že treba na pot? ZDRAVNIK: Kako mislite	A
ni treba, saj ste bridkosti vajeni. GENI:	Res	vajen - še prehladil bi se, če bi stopil iz	A
roko. HVASTJA: Ali zaradi kolin - JERMAN:	Res,	prijatelj, ni mi jih treba. HVASTJA: Zaradi	A
meni izročena, na vse večne čase... Kaj je to	res?	To ni res!	A
Kaj je to res? To ni	res!	Nocoj sem videl, da je v tvojem srcu... o Nina	A
Ana, prihitela sem k tebi na vso sapo ... Ali je	res?	ANA: O čem govoriš?	A
ALMA: Ah ... no! Kaj	res	misliš, da se dá skrivati kaj takega?Za Bóga	A
Prosim te, ne muči me ... Ali ne, to vse ni	res,	to ne sme biti.Čemu bi se morala uničiti ravno	A
čudovito ... skoro nepričakovano ... DOLINAR: Če je	res,	tedaj je to vaša zasluga, gospod Ruda. Takrat	A
DOLINAR: To so trde besede. DOBNIK:	Res	je, - in meni je žal, da mi prihajajo na jezik	A
ni moj obraz že sposoben za družbo? ALMA:	Res,	v oči je prišlo nekoliko ognja. ANA: Glej	A
Škoda, da ga nihče poslušal ni. JUSTIN:	Res,	občinstvo je bilo nekoliko raztreseno.A to ni	A
To ni nič hudega. DOBNIK:	Res,	to ni nič hudega.Seveda se ne da tajiti, da	A
domače sobe zadaj se glasi klavir MAKS:	Res,	Francka, veliko se je spremenilo v tem času	A
bi se vam streha podrla nad glavo. ŽUPNIK:	Res	je, gospod Kantor, res je!Fara je uboga in bogatini	A
podrla nad glavo. ŽUPNIK: Res je, gospod Kantor,	res	je!Fara je uboga in bogatini so brezverci -	A
kradem, da sem brutalen... In tako je naposled	res	treba, da je človek okruten, ko mu je potlej	A
desetleten fant, pogleda izza duri na levi: Saj ni	res,	ata, sam je padel. KANTOR: Sem pojdi, razbojnik	A
vas še enkrat prav prisrčno zahvaljujem - -	res,	današnji dan je bil izmed najlepših v mojem	A
ljubeznive besede, da gledaš tako neprijazno? MAKS:	Res	je, Francka - morda ni vse tako, kakor sem ti	A
se ovladuje. Francka, morda se motiš - ali	res	misliš, da je prepozno?Ali sem jaz kriv, ali	A
hudo, ker vam je brenčala muha pred nosom?	Res	mi je neprijetno, zato le privijte navzgor.	A
Bojiš se me, Francka, strah te je! Ali ni	res?	Povej.	A
Povej. FRANCKA:	Res.	Izvije roko iz njegove.	A
otročje ljubosumnosti. KANTOR: Torej ga je	res	ubil? SODNIK se okrene k njemu, po kratkem	A
na miru. PRVI KMET je bil stopil k oknu:	Res	ga ženejo - Krnec se je zagnal vanj. DRUGI	A
in njegova čednost je hinavstvo. ŽUPNIK:	Res	je! KANTOR: Prijatelji, to je pot, po kateri	A
seboj. DIONIZ napol v spanju, tiho: Da se	res	ni ozrla ... ne ozrla se več ... po domu? POLJANEC	A
kolovozu, ko še ni bilo hrepenenja ... Saj je morda	res	nespameten ta moj smeh, celo pregrešen je morda	A
ovratnice ... kako bi z njo med svate? POLJANEC:	Res	bi se ne spodobilo. MRVA: Sanjalo se mi je	A
globoko; roke do ramen, visoko; in ves vrat...	res...	hm; polne roké, bele... hm; lep vrat... ŽUPANJA	A
poslal, meni v izkušnjavo in pokoro! Težek je	res	moj tovor - Bog mi odpusti, težek je tovor mojih	A
šentflorjansko - da bi nikoli ne bil! Življenje je	res	prijetno; ampak dela ni nič, nedolžnosti ni	A
goljufijo, me je spreletelo do mozgá: ali je Peter	res	Peter, ali je res, kar je? PETER: O čúdežna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani