nova beseda iz Slovenije
je posmehnila za trenutek. A že je zamrla vsa | radost; | bridkost se je dvignila nazaj do srca. Marijandelj | A |
Danijel je stekel k njemu in pokleknil kraj njega. | Radost | mu je stisnila srce, zakaj spoznal je mater | A |
prijetno, da je vstala v Gabovem srcu velika | radost | in zadovoljnost.Pozabil je vse tiste hipe svoje | A |
streljal na Nemce, in to na slovenski zemlji. | Radost | mu je prešinila vse telo.Vztrepetala mu je sleherna | A |
stran 79 . \/ ORUMENELI LISTI Največja slast in | radost | trškega župnika Andreja Strleta je bilo pisanje | A |
razne znamenitosti. Veš, ko potujem, me navdaja | radost, | da potujem za svoje.Počutim se kakor minister | A |
velika razburjenost, ki pa se je spremenila v | radost, | ko je došlo pismo, da je bil Albertus na Dunaju | A |
končno z Margareto, tako zadovoljen, da mu je | radost | odsevala z obraza. Albertus je sedel | A |
jo je prinesel, je v gradu vzbudila nepopisno | radost | in notar se ni motil, ko je računal, da dobi | A |
svoj blagoslov in da bi to bila zame največja | radost. | ‘« Počasi je Margareta dvignila glavo | A |
ljudje se vesele po trdem delu in trudu, njih | radost | je posledica samozadovoljnosti.Ne ljubijo ga | A |
kakor gospod Alkohol. Dolgo, dolgo traja ta | radost. | Ko pa angelčka odgodeta, zletita na tla in se | A |
ljudje se vesele po trdem delu in trudu, njih | radost | je posledica samozadovoljnosti.Ne ljubijo ga | A |
logosintizma pripeljala v očlovečenje; mi odkrila | radost | in bolečino, hrepenenje in hotenje; mi odprla | A |
Naj vidi to, kar hoče videti, kar mu prinaša | radost. | « »In ta bedna glava vodi svet?« | A |
las, otožnih oči, ustnic, iz katerih sem pil | radost, | od njenih jedrih prsi, bokov, mednožja, od telesa | A |
svetom, ki me je obdajal, in prevzela me je | radost; | karkoli mi je dala, bilo je dobro, počutil sem | A |
hudo mi manjka otrok, kako sem prikrajšan za | radost | očetovstva, za zavest o svojem fizičnem nadaljevanju | A |
in mi pomahala. Suhota mi je opahnila grlo, | radost | se mi je tako silovito razlezla po ožilju, da | A |
Triglavskih jezer, prinašajoč s seboj svetlobo in | radost | v mračno in neveselo vsakdanjost. Lasje so se | A |
temnih možganskih zavojev, skoraj so izrinili | radost | in svetlobo, ki jo je prinesla Mana.Potem so | A |
sanje, ni zginila z nočjo. Prsi mi je napolnila | radost. | Pozabil sem že na čase, ko sem se tako zbujal | A |
Zato ji z obrazom in kretnjami pokaže svojo | radost. | Hela poklekne ob robu ležišča, poišče Ksenino | A |
žge, naj še tako slepi, prešine jo neizrečena | radost, | da je v njegovem objemu, da se staplja s prvinskim | A |
Rok!« | Radost | mu preplavi žile.Skoraj neverjetno je, da ga | A |
Začuti, da ga opazuje. Razloči tudi njen vonj in | radost | ga prešine, ker je le prišla.Za grmom turiščnic | A |
svetove le v svoje veselje, je nenadoma spoznal | radost | ustvarjanja za druge.»Pojdi z menoj,« je nagovarjal | A |
Na Zemlji sem ob razočaranjih spoznal tudi | radost | ustvarjanja za druge.Velepodoba postane to šele | A |
lase, srnje oči, usta iz katerih je včasih pil | radost | življenja. »Uga, postoj, povej mi kam greš? | A |
se vse smehlja in poje, prevzame tudi človeka | radost... | « »Ali pa žalost -« segel ji je Kodrân | A |
trdo besedo, ali tako se je moral premagati na | radost | Olgi in na veliko nejevoljo sebi. Sedli | A |
Le ena trpka kaplja mu je kanila v neizmerno | radost | in jo zagrenila.Hvala Bogu, da ne za dolgo! | A |
»Ah, našel si jih! Kolika | radost! | Glej, tvoja mati se joče od veselja!« | A |
se je mahoma spremenil izraz njenega obličja, | radost | ji je zaokrožila ustne in iz oči ji je pobliskavala | A |
trepeta vsa materina žalost in vsa materina | radost | ...Ne ljubim takih prizorov, ker sem bolj mehke | A |
Tudi Marku se je budila nedoumna tajinstvena | radost, | kadar so se srečale njiju oči. »Odleglo mi je | A |
vzel oba! . / . / stran 27 . / In vzel mi je | radost, | vzel moje upanje, vzel mojo srečo!Bil sem zopet | A |
Danes meni, jutri tebi. ◆ Danes žalost, jutri | radost. | ◆ Darila ljudje pozabijo, dobrote nikdar. | A |
gospodar, temveč je ona. ◆ Po izgubi poštenja mine | radost | življenja. ◆ Po navadi hvalimo zato, da bi nas | A |
◆ Starost ni rada sama. ◆ Starost ni | radost. | ◆ Starost prihaja, moč odhaja. | A |
◆ Tudi star osel je osel. ◆ Tudi v joku je | radost. | ◆ Tudi v koči se lahko rodi velik človek. | A |
v stari kraj očeta in mater. Njuna sreča in | radost | sta bili sedaj nepopisni. Veselja ni bilo ne | A |
stavili so, da bo ona zmagala in kazali očitno | radost, | ko jo je govornik zaman skušal odgnati. Zabavali | A |
tolčejo ritme, ki izzivajo zamaknjenost, ne | radost. | To pomanjkanje veselja v afriških plesih označuje | A |
ljudje nismo samo živali. Razveseliti nekoga je | radost, | kakršno občuti samo dobrotnik.Dolgočasje je | A |
tu in tam zavil, me ne briga. Brigala me je | radost | v njenih očeh.Saj je nehala preklinjati. | A |
zdravje. Saj sem želela zdravja, seveda, le za | radost | mi ni bilo.Edini ščepec radosti je bila resnica | A |
In se hipoma vnel. Že potem ga je čakala | radost | odkrivati v njej vse nove in nove čare.Sprva | A |
z njimi mogel dotikati nasprotnih sten doma; | radost | je bila ogromna, imelo ga je, da bi objemal | A |
njenimi prelestnimi valovi. Vso življenjsko | radost | občutiš v tej igrajoči se in nemirni vodi in | A |
kodraste glavice in jih boža in poljublja. Čista | radost | se razcvete v našem srcu kakor čudovita rajska | A |
zahvaljujoč tebi sem se naučil prav razlikovati višjo | radost | od strasti.Ljubezen do tebe gnezdi v mojem srcu | A |
pride dan in po mračnem razpoloženju pride | radost. | Pri Bogu je vse zapisano. | A |
bič, psovanje, nič mi ni bilo prihranjenega; | radost, | za katero imajo pravico celo tisti, ki so najbolj | A |
gotovost pogube spominja na moje umrlo upanje na | radost | in užitek.Zablisne se kakor žarek blaženosti | A |
in spomin na Cencija bo zmotil mojo najslajšo | radost. | Moj Guido, ali sedaj razumeš, kako stoji med | A |
Kolikor bolj bo trpel, toliko večja bo njena | radost. | V krivičnem svetu je treba odstraniti krivičnike | A |
pa nam skrbno dopoveduje, da je bil Teodozij ‘ | radost | sveta’, da je Abraham ‘ravnal s kralji kot sebi | A |
molili, potopili so se v eno in isto globoko | radost | in gledali so telesce božjega deteta, ki je | A |
vrnil domov, mu je z obraza sijala resnobna | radost. | Polagoma je povedal, da je bil pri spovedi. | A |
ki si jih ne moremo več niti predstavljati, | radost, | božanski krč!In ko je Pécuchet tako razmišljal | A |
naloge tistega dopoldneva. Winstonova največja | radost | v življenju je bilo delo. Večina dela je bila | A |
že ne edini smisel življenja. Bila je njihova | radost | in norost, njihovo blažilo in umstveno poživilo | A |
jaz nocoj vas gostimo, Vam milostno | radost | še to dodelimo.’« In znova je sledil refren | A |
nočeš, prideš tudi ti? To zares bo prava | radost, | oči se mi že svetijo, Ko z jastogi | A |
zadet opoteče navzad v sobo in nazadnje - na | radost | svoje neveste - vsiljivca tudi prežene. Lahkotneje | A |
kako jim pogovori z njim predstavljajo čisto | radost. | Sumil je sicer, da v njegovem dolgočasnem, a | A |
z razpletom in si je torej lahko privoščila | radost | s tem, da je bila Joy zdaj manj nezadovoljna | A |
vsekakor.« »Ali poznaš kakšno večjo in močnejšo | radost | kakor ljubezensko naslado?« »Nobene | A |
višje bitne stopnje, pristnejšo in resničnejšo | radost; | zapolnjevanje telesa s stvarmi nižje bitne stopnje | A |
ti bo rodila sina in daj mu ime Janez. *14 V | radost | in veselje ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega | A |
Lok in strune). Obenem pa je tudi največja | radost, | saj le v polsnu, v trenutkih navdihnjene razsvetlitve | B |
ki so večne, kakor so večni ljubezen in smeh, | radost | in žalost. Umberto Eco si očitno s tem noče | B |
igrajo jazza, kajti trpljenje jim ni v posebno | radost | in tudi ne v posebno žalost, pač pa je nekaj | B |
družica vali, zdaj z donečim glasom oznanja svojo | radost, | zdaj spet v strahu tiho cvrči in toži za tovarišico | B |
kokodajskom bi rada vsemu svetu naznanila svojo | radost. | In če ji človek pusti jajca v gnezdu, da sme | B |
bezgov grm. Še sedaj te vidim, kako je takrat | radost, | in morebiti tudi hvaležnost, vzkipela v tebi | B |
ki se končujejo na „..ost” žalost, otožnost, | radost, | hrabrost in drugi, v človeku napravijo vtis | B |
doma in ne na ulici? ... Gledal si človeka -- | radost | vsem pravičnim očem! Stal je na odru, črno oblečen | B |
razuma, odkod je vrela, kam se je vračala vsa | radost | in bolest?-- Resnično, domovina, nisem te ljubil | B |
moglo govoriti o Ketteju, kakor zasluži ... qqqqq | qqqqq | qqqqqStritar jih je razlagal, toda mislim, da | B |
Večji del teh pesmi govori o ljubezni. Na | radost | je človeku, kadar posluša te mlade, rosne glasove | B |
osvetlil njegov pogled, so se nenadoma vzravnali; | radost | je zardela v njih obrazih, prijeli so se za | B |
nizko ceno. Kakor sem rekel, pustil bi Aškercu | radost | in Govekarju zadoščenje ter molčal.Ali v svoji | B |
z ljubeznijo pogledal na umotvor ter začutil | radost, | ki je bila v srcu umetnikovem. Kdor uživa | B |
delo, ki je slavnostnim govornikom ponos ter | radost | vsem slepim očem.Zajec tega ni znal; izkušal | B |
sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno | radost | in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki | B |
razodeva ne sočutja, ne srda, temveč prisrčno | radost. | Vzamem tisti papir in berem ter pravim, da nam | B |
vse moje dvome je premagala velika, resnična | radost. | Tekom teh petih let sem videl na Dunaju lepo | B |
mrtvi obraz, je bila njegova duša neoskrunjena, | radost | oblastnijam, vzgled mladini; lahko je rekel | B |
Res je svetnica! In kakšna | radost | je, da si lahko svoje prezeblo srce ogrejem | B |
želje, ljubezni in sovraštva tudi občudovanje, | radost | in žalost, tretji del razprave pa se posveča | B |
naštel: občudovanje, ljubezen, sovraštvo, želja, | radost, | žalost, in vse drugotne, ki iz njih sledijo | B |
po dolgem času, resnično občutil življenjsko | radost. | Toda zavedam se, da tudi to novo radost še vedno | B |
življenjsko radost. Toda zavedam se, da tudi to novo | radost | še vedno črpam iz ljubezni do Drage, pa če je | B |
Bodi tako prijazen, - napraviš mi res nenavadno | radost. | - V kakšnem imenitnem kraju živim zdaj! | B |
bi obupal, ko bi me ne ljubila Ti, ki si vsa | radost | in sreča moji duši .... Ali kaj čem na tó misliti | B |
izkušnje polovico svoje močí, ves svoj pogum in vso | radost | do življenja in do ljudí.Zdaj se mi ne ljubi | B |
Tvoja pisma; Tvoji listi so tukaj moja jedína | radost | in tolažim se z njimi, kadar mi je težko pri | B |
najti besed, s katerimi bi Ti dokazal svojo | radost. | Zató se ne smeš začuditi, če bo moj obraz spet | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |