nova beseda iz Slovenije
slovesno otvoritvijo objekta, ki bo v ponos in | radost | nam in prihodnjim rodovom.Dovolim si zatrditi | A |
VOLODJA (privleče Ljubico do njene celice) . . . | radost | in groza, nežnost in nasilje, vse hkrati, en | A |
prehladita! MUREN Oh, milostljiva, zdravje in | radost | vam sije iz oči in lic kakor gospodični Karlini | A |
vzdihujočimi besedami ... v tem trenutku vlada namreč | radost | po teh prostorih.Ali ni tako? | A |
močnó ...“ ALMA: Ana, meni se zdi, da tvoja | radost | ni naravna. ANA: Ali dušica, - kaj pa je | A |
ravno, poje: Oj ti Polon‐ Polončica ... Kakšna | radost! | Meni se zibljejo sonca pred očmi ... Pridi, Anica | A |
obrobljene gore. Glej svet, glej življenje, sama | radost | in luč!Zaklenil si se v mrtvašnico, zunaj pa | A |
videla, kakšno je življenje v soncu. Luč je in | radost, | bajka in paradiž.Meni pa se je v soncu preveč | A |
zmerom popotna palica, popotno brašno, popotna | radost | in popotna skrb? PETER: Popotna misel: to | A |
so mu omahnile, pokoja si želi, - na veliko | radost | Delakovo. VRANČIČ: - | A |
pete stopa zimi stari veseli maj: enako boste | radost | uživali nocoj na moji gostbi, kadár obkroži | A |
vekomaj. LORENZO Končá se divje tako divja | radost, | in umrjé v pijanosti - smodnik in ogenj se uničita | A |
Namakati bi morale trpljenje in iz pomote mi rosite | radost. | Moj mož živi, ki bi ga skoro bil Tybalt ubil | A |
Lahko noč! ROMEO | Radost | vseh radosti me kliče stran, drugače bilo bi | A |
grob. Zgodi se, da umirajočega obide sladka | radost; | zadnji žar življenja pravijo tej radosti.Prišel | A |
brez njega sploh ne mogli izhajati ... Posebna | radost | me obide, kjerkoli ga vidim ...Kaj mislite, milostiva | A |
roki meč, v trpljenju mož, v ljubezni zvest, za | radost | rahel in bolest: vsekdar naj pevec duše vnete | A |
spremlja v zemskem življenju, vanjo izlivamo | radost, | bolest, v upanju, strahu, veselju, trpljenju | A |
prsih je zgradil. Kaj morem, da žalost in | radost | sveta globočje se v meni zrcali, da upanje ali | A |
/ Slovo Mehko mi tako je v duši ... jeli | radost, | jeli bol? Lahko bi se kakor dete pol smejal | A |
sneg in burja nezvanka, a tebe, nevgnanka, le | radost | in smeh. Ah, vse drugo je šlo, le tvoj pógled | A |
blodi tvoja bradica lepà. Sladka me je pač | radost | v kapiteljnu obhajala, ko molila je sveto k | A |
Dober večer! | Radost | se zopet je v srce vrnila, ki ga že zdavnaj | A |
restrelila v temni vozi... Z otroki pa je rada bivala, | radost | je rada z njimi vživala.« Tako sem videl tebe | A |
vlada mu na licu, sreča v srcu je njegovem, | radost, | mir. Ti boš pasel ovce svoje, ti boš pasel narod | A |
mi dala srečepolnih, lepih dnij, mojo | radost, | mojo srečo daj ji, o Marija tí. V srečnih | A |
Takó mi zima hladna govorí. Ko dahnem, sreča, | radost | odbeží, na dn srcá ljubezen ti zakleni! | A |
obali rosni Milan žalosten stojí. VSO | RADOST | LJUBEZNI Vso radost ljubezni [nečitljivo | A |
VSO RADOST LJUBEZNI Vso | radost | ljubezni [nečitljivo] izlival [nečitljivo | A |
vsi hiteli so navzkriž: Oj sandale, naša | radost, | o naš bog, naš paradiž -“ To poskoči | A |
in jasno povedal, zakaj imam dopadajenje in | radost | nad svojimi verzi in zakaj jih - četudi s prikrito | A |
vse hitelo je navzkriž: ”Oj sandale, naša | radost, | ve naš bog, naš paradiž --“ To poskoči | A |
LUČ JE IN BOG JE Luč je in Bog je, | radost | in življenje! Svetlejši iz noči zasije dan | A |
skrivnost . / . / stran 12 . / dušo tope ... O | radost! | Že s svetlobo rožno se zliva mrak, kak nervozno | A |
nezbudnem se snu. Ah, po vetru, po vodi moja | radost | je šla ... tak pusto kot v prirodi večerna megla | A |
za hiš mameči in gonobeči se zgube. Neznana | radost | ti; slučajna, trenutna tvoja veselost, kot hladnost | A |
mojo si mladost. Zaživim naj v prostosti, kot | radost | zbežiš ‒ ljubim naj ‒ kot zla slutnja pred mano | A |
studene valove ‒ zrem jaz v svet brezglasno, v | radost | brez radosti. Kakor na srebrni dromlji pesem | A |
vzamem lepe ljubice rokó, to bo svatba, to bo | radost, | da nikoli še takó. MOJ SEN Sanjalo se mi je | A |
koliko je misli sred srca, a vesele niti ene ‒ | Radost | šla je, a prišla žalost in vse njene hčere: | A |
Kdaj v srcu mi šele zbudi se tak dolgo že mrtva | radost? | Kdaj mi sonce vzgori, razžari se in ljubezen | A |
vzamem lepe ljubice roko, to bo svatba, to bo | radost, | da nikoli še tako. Spet zelene nam vrbe Spet | A |
koliko je misli sred srca, a vesele niti ene ‒ | Radost | šla je, a prišla žalost in vse njene hčere; | A |
stran 95 . / Notranjska Novo vino, novo | radost, | polni so mehovi, polna srca, polne duše, polni | A |
cvetočih in plahih). Kakor obup, ki ga v | radost | zareže slovo. Odhajanje je umiranje. | A |
licih se zakotalijo lunine iskre. Koža vpija | radost | in blaženost višinskega stanja me dela majhnega | A |
spet zasije Appassionata. Še enkrat jutro, | radost, | moč kontrastov, živost aragonitnih ježkov in | A |
metulj se ziblje, sladko ptice pevajo; stvarí vse | radost | svojo razodevajo, v preblaženi ljubezni mladi | A |
kdo bo nosil žalost zdaj ... Z menoj si boli in | radost | delila, ah kdo, kdo jih delil bo zdaj? Še dosti | A |
12 . \/ V zemlji bodo pokopani vsi načrti, | radost | in bridkost v objemu mrzle smrti. Pokop Mrzli | A |
Nisem nevoščljiv ti, ptica saj vse mine: tvoja | radost, | kakor moje bolečine. * pšica = puščica Mene | A |
spremeniti; bolečina ne srca si osvojiti, ker vso | radost | v mlado dušo sem prestregla in bolest občutka | A |
zahoda bo odjeknil klic: »Svoboda!« Takrat | radost | zakraljuje v slednji vasi; nam Slovencem se | A |
vrača se v srcé, na usta smeh, in znova vžiga | radost | se v očeh. Duhovi vinski, hvala vam tedaj! | A |
imaš! A ko pridereš na ravnine, zakaj te živa | radost | mine? Kaj trudno lezeš in počasi, zakaj so tožni | A |
grobu tam plesali so, grenkó jaz plakal sem. | Radost | tedaj je ubegla mi, moj duh je mrak objel, bridkost | A |
sem s krvjó rosil. S tvojega obličja lile | radost | žive so očí, pa srce so mi ranile, ko puščica | A |
Izvir podzemnih rek napaja ta kraljevski obet. | Radost | obeta telo prebičano, ovenčano in okrašeno s | A |
Ljubemu sevala bi na obraz, gledala lice mu, | radost | bi pila, k sebi v višave ga sinje vabila, potlej | A |
v besedah skrito pot do tja, kjer zdaj tvoja | radost | spi. Č A R V P R E D D V E R J U | A |
življenja, očaran boš, kako iz njegovih oči prihaja | radost | slepa, iskrenost tistega duha, ki zanj iztrgal | A |
radostnega, z zlatom uokvirjenega obstoja. | RADOST | OBSTOJA: Upesnjeni čustveni odnos med moškim | A |
Ne pridi prepozno,« je rekla in imela skromno | radost | v zenicah, ker jo je zaslanjal nerazločen dvom | A |
upira z vso močjo vanjo; in v očeh se ji utrinja | radost, | ker se on prav takó ponarejeno posmehuje njeni | A |
nje zadržan val nove sprostitve. Nerazsodna | radost. | Pihljaj svežine, ki bo premostila krvavi zaton | A |
majhne deklice, ki zaupa odraslemu svojo otroško | radost. | In videl jo je med šolarkami, ki lepo v vrsti | A |
zdaj je bil že popolnoma miren. In ustvarjalna | radost | se je spet selila vanj, pa je bilo zato vse | A |
duha in telesa, tista čudna, srčno utrujena | radost, | ki ga je preplavila po vsakem trenutku navdiha | A |
v vsakem ustvarjanju, ki je vendar najvišja | radost, | tudi kaplja grenkobe?« se je vprašal. | A |
bajt se je dvignil prvi dim. Martina je oblila | radost. | „Vendar so vstali!" | A |
in srce pripravljeno na vrisk. V duši moji je | radost, | pozabljenje in pojem z njimi, z njimi vso noč | A |
.. . / v_gaju.171 . \/ . / je bil moja lepa | radost | in moj ponos, zdaj je bil moj grdi greh in moja | A |
Sova ga premeri. | Radost | in jeza se mu naglo menjavata na obrazu; menca | A |
kri, ob kateri človeka zalije sreča, pokrajina | radost. | In kot je v takšnih stanjih navada, je hip zatem | A |
eno samo veliko utripajoče srce, raztrgano med | radost | in žalost, in vso noč se smeje in stoka, nič | A |
tako silo, kakor se v Magdalenki izmenjujeta | radost | in trpljenje. Proti jutru Katarina vseeno | A |
odpraviti, banalnost je mogoče privzdigniti v | radost | in užitek, moralne in civilizacijske segmente | A |
samomorom novim uspehom naproti! Samomor prinaša | radost | v družino! Družabni ugled boste dosegli le | A |
Trpljenje jim ni ne v posebno žalost ne v posebno | radost, | čeprav raje drugo kot prvo, trpijo zato, ker | A |
radostjo, ki je takrat še ni razumel. To ni bila | radost, | ki pride iz življenjskega veselja, tistega, | A |
veselja, tistega, ki reče: jaz pa še živim, pač pa | radost, | da tako je, prav tako, da je ženska skočila | A |
Zjutraj, ko se je poslovil, ni bilo solza, le | radost | zaradi skorajšnjega snidenja.Pač nista vedela | A |
ljudje, si je vse voščilo vesele praznike, in | radost | jim je sijala povsod nasproti. »Anica!« prične | A |
Rozalka v gorečih prošnjah Materi božji svojo | radost | in svojo ljubezen; njej je darovala z vdano | A |
Davkarju je zastajala sapa, ko je izražal iskreno | radost, | da so počastili družbo tako odlični gostje, | A |
veselimi srci zvedeli, da je pri kraju. Posebna | radost | je navdala Murna zaradi tega, ker se je bil | A |
se je poslovila, ker se je sramovala kazati | radost, | ki je kipela v njenem srcu.Sreča, ki se ji je | A |
zabaval; jaz bom pa skrivaj navila gramofon. To bo | radost! | « »Zefa,« je dejal tiho Ivan, »daj lepo govoriti | A |
nič novega,« je dejala Cila in skrivala svojo | radost | pred tujimi pogledi. »Da, če dobi Andreja, to | A |
ostanke svojega Cicerona.« . / . / stran 135 . / | Radost, | da se vrne spet k svojemu očetu, je Korneliji | A |
Mir je bil sklenjen. Neizrečena | radost | se je polastila oblegovalcev in meščanov.Na | A |
zrcalo, če se ji togota kaj pozna. * * * Hrupna | radost, | s katero je pričakovalo vse mesto mladega kralja | A |
pribiti, in ne premaknejo oči od jaslic. Nebeška | radost | jim sije iz zadovoljnih obrazov, danes so pozabljene | A |
utegnila ta pozdraviti. Iz oči ji je sijala | radost. | Prijateljičinega prihoda je bila zelo vesela | A |
ga je oblivalo, hkrati ga je zasegala rastoča | radost | in kar ni več izpustil kasnivke izpred oči, | A |
bodrosti, in župnik mu je priznal pozneje, da mu | radost | še nikoli ni tako žarela iz obraza, kakor takrat | A |
ko da se pripravlja na njegove majhnosti. | Radost | mu greni preplah, vzplamenevanje pred velikimi | A |
brez dežnikov, takrat je najlažje verovati v | radost | in sonce.Zadnje sekunde, ko je bil še pri zavesti | A |
enkrat: Zdravstvujte!« V Vilarju je zasvirala | radost, | ko je stal pred deklico, kateri je toplo življenje | A |
stolih zopet drug k drugemu, in obema je sijala | radost | v očeh. Katica je pravila o svojih jahalskih | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |