nova beseda iz Slovenije
svetu, kakor da jo je bil Bog ustvaril za dom in | radost | svojim najljubšim otrokom.Na obeh straneh so | A |
skrivnost se je polagoma jasnila na splošno | radost | in zadovoljnost.Adjunkt se je kazal mirnega | A |
zaljubljencev in nerazumljiva, komaj slutena | radost | je bila v vsi moji bolesti ... Takrat sem nastopil | A |
je bilo upanje v mojem srcu in velika je bila | radost. | Zdaj vem: takrat sem govoril z Bogom; takrat | A |
delež od Boga sem nosil uboštvo in bridkost. | Radost | tistih dni ni bila nič manjša od sanjave sreče | A |
Da sem drugače pohabljen? Pokveka, ki je ni | radost | pogledati? Nestvor, ki je sebi v sramoto in | A |
enkrat mi razodeni evangelij; prevelika je moja | radost. | “ ”Ampak vsi so prepričani, da se tiste ideje | A |
Minilo je. Govori so utihnili, na | radost | trudnih poslušalcev, visoko v noč je strmela | A |
prijatelj,“ je odgovoril gospod. ”Ampak vaša | radost | je moja žalost, in kar vam je razjasnilo obraz | A |
njim, trpel njegovo trpljenje in užival njegovo | radost | -- kaj bi bilo z njim?Ostal bi bil čisto navaden | A |
skritega v grmu. In že vnaprej sem užival zasluženo | radost; | užival sem radost, moje oči pa so bile zalite | A |
vnaprej sem užival zasluženo radost; užival sem | radost, | moje oči pa so bile zalite od krvi in groza | A |
predno se je ozrl name, je bila odkritosrčna | radost | v njegovem smehljaju -- tista glasna, brezskrbna | A |
smehljaju -- tista glasna, brezskrbna, čista | radost | otrok, ki se zibljejo v pisani gugalnici, mogočno | A |
pokazal, bi mi bili napravili še sinoči veliko | radost; | nocoj, Peter, pa so mi napolnili srce z bridkostjo | A |
Malhus poprašal: ”Kaj je prav za prav greh? Če na | radost | svojega srca poljubim to lepo mlado punco, če | A |
so jima bile vesele in široko odprte, sladka | radost | je bila v njunih srcih. Kadar so jima bile napoti | A |
bila v njegovih besedah in Hanca je vedela, da | radost | v srcu ni zelo velika. ”Tako rad odhajaš | A |
žalostne gube, toda v glasu, na licih je trepetala | radost. | ”Sam si je kriv, sam se je zavrgel!“ | A |
se je glas po vsej globeli, poslušali so in | radost | jim je zasijala na obrazih. ”Glejte! | A |
rosi okopane, tako dobrohotne, za ljubezen in | radost | ustvarjene, da je človek zardel v dno vseh svojih | A |
je blizu pomlad ... Resnično: pomlad je blizu, | radost | in prerojenje!Saj ni bila zaklenjena ta mrzla | A |
samotnemu žarku, koprnečemu na dnu. Ali - oj | radost, | oj tolažba! - ko je vriskaje planil kvišku, | A |
... Velika | radost | je bila v Kurentovem srcu, ko se je napotil | A |
pesem najbolj veselo. ”Bridkost najgloblja, | radost | najvišja!Bodi vam, kakor veleva ukaz!“ | A |
so mu zasijale. ”Nocoj praznujemo sami svojo | radost! | Nekdo; kaj vem kdo - tu ali tam stoji njegov | A |
/ stran 89 . / gledale temno in sovražno. | Radost | je ugasnila, kakor da je bila smrt pihnila vanjo | A |
pričajo, oči in besede, da je veselje njih oče in | radost | njih mati!“ Za mizo je stal trebušen, postaven | A |
Kurent. ”Iz najtežje bridkosti plane najslajša | radost | - redka je ura, ne vrne se morda, izpijmo do | A |
bo ljubica, kadar ji zapoješ slavo; umrla bo | radost, | kadar ji napiješ! Komaj se je Kurent tako | A |
ni! . / . / stran 110 . / Luč je in Bog je, | radost | in življenje! Svetlejši iz noči zasije | A |
je prinesel bogastvo, bolnim zdravje, potrtim | radost. | Razodel je malodušnim: vsa krivica je v vaših | A |
pogovorih je bil velik mir, nekaljen, bila je | radost, | globoka in tiha, kakor jezero, ki počiva pod | A |
razločno na čelo, kakor delo in skrb; zabriše se | radost, | še bridkost izgine, skrb udari pečat, ki ostane | A |
ni dobilo dekle!“ Samo za hip se je omračila | radost | v njenem srcu.Njene oči so bile jasne in globoke | A |
nekaj čudnega, nerazumljivega; lahko bi bila | radost, | lahko bi bil strah; bila je pač tista nerazločna | A |
svatovščino, zakaj bi ne dveh? Stroški bodo manjši, | radost | pa bo dvojna!Daj mi roko in bodi moja žena! | A |
prijazno poglej, Lojze, samo nasmej se, pa bo | radost | tudi pri nas!“ Izpraznil je kozarec, vstal | A |
iz preozkega grla; pel je najbrž samo sebi na | radost | in večinoma zelo žalostne, dolgo zategnjene | A |
Zato sem šel tja, da bi bila zdaj večja moja | radost | ... tam sem slišal tvoje besede samo v sanjah | A |
od srca ne more najhujša bolest in najslajša | radost. | Če preudari človek, koliko je zmožen trpeti in | A |
navsezgodaj učila ceniti in spoštovati mirno | radost | domačega življenja. Na zimo je bilo, ne vem | A |
se ne dá izreči: udati se čisto, čutiti | radost, | ki mora biti večna! Večna! | A |
haljo, pod solzami na obrazu trepeče neizmerna | radost; | in sredi teh sivih sten pôlje življenje, življenja | A |
daljno, daljno daljavo; zakaj vse, beli vitez in | radost | in ljubezen, vse je onkraj šumečih gozdov, onkraj | A |
Stopila je na prag in takoj je videl Jokec | radost | na njenih licih in vesel mir v njenih očeh. | A |
odtod, ne bom jaz tebe rešil, ne te vodil v | radost | in svobodo, -- Tinka, ti boš vodila mene!“ | A |
Kljukcu in zvonil je lepo in dolgo, sebi na | radost, | ne povzdigovanju na čast.Ozrl se je časih in | A |
lepih pismih. Daleč bo on in blizu in veliko | radost | bova uživala ...“ Utihnila je, njene ustnice | A |
Čemu bi to pripovedoval, zdaj, ko je najina | radost | tako velika?“ Gledala ni nanj, v pomlad so | A |
ko sem ti rekla nekoč, v parku, da bo najina | radost | večna?Nikoli ne bo umrla, ne v srcu mojem, ne | A |
in zdela se mu je še bolj pusta in mračna. ” | Radost | pač ne more skozi tiste duri!“ je pomislil. | A |
je prišla, je bil ves osupel in prestrašen. | Radost | ni mogla več v to srce, ponižano, z blatom do | A |
zaklenjena; tam gori večna luč, meni samemu na | radost | ...“ Monna Lisa se je smehljala. ”Kaj namerava | A |
bila takorekoč privatna zabava. Veliko večjo | radost, | sladko zadoščenje mučenika, ki je po dolgem | A |
hlodov. To so bile slavne mesarjeve klade, naša | radost | in naše hrepenenje.Plezali smo po njih, lovili | A |
in nikoli ne bo. V tisti globočini, kjer je | radost | bolest in bolest radost, tam, kjer je bil Bog | A |
tisti globočini, kjer je radost bolest in bolest | radost, | tam, kjer je bil Bog izpričal večnost človeške | A |
Da sem drugače pohabljen? Pokveka, ki je ni | radost | pogledati?Nestvor, ki je sebi v sramoto in ljudem | A |
enkrat mi razodeni evangelij; prevelika je moja | radost. | “ ”Ampak vsi so prepričani, da se tiste ideje | A |
bere brevir - vse hití mimo v pisanih podobah, | radost | in čudo očem...Tako je bilo: moja tiha, temna | A |
kakor dvoje igračic iz porcelana. Zmerom novo | radost | sem imel s svojo ljubico,nikoli se je nisem | A |
vesela in sanjava, neizmerno čustvena: lepota in | radost | življenja, pomladi, mladosti je zvenela neprestano | A |
nizkotno bedo, ki mi je ukradla smeh z obraza in | radost | iz oči tar mi upognila hrbet še otroku, toda | A |
in tudi moje zaupanje je tako majhno in moja | radost | je kakor obsenčena.Če gleda človek v davno trpljenje | A |
prorokuje bojazen? Spoznal sem samo, da je bila vsa | radost | da je bilo tisto lepo velikonočno čustvo sámo | A |
najinih src -- vse tisto niso bile sanje. Najina | radost, | ko sva se poljubila trudna, bolna, najino upanje | A |
nama ni bilo dodeljeno, da bi uživala čisto | radost, | o kateri sva sanjala za hip v nespametnem, predrznem | A |
žalost je razprostrla sence do neskončnosti, moja | radost | jih je izbrisala in če je bilo nebo oblačno | A |
in zelo prezirno; v očeh pa je bila sama živa | radost. | Nenadoma je skočila ona, prijela ga je z | A |
Francko je bolela glava; izginila je vsa | radost, | vse veselo pričakovanje je izginilo in nič ni | A |
sem zaslutil sonce nad oblakom, je prešinila | radost | moje srce in občutil sem ves krepak, da mi grenkota | A |
sinovski poljub ... Ves pozdrav en sam trenotek; vsa | radost | kakor krik, ki je nenadoma zasekal v tišino | A |
Ali naj se na cesti razgalim, pobalinom v | radost | in zasmeh?Takoj, gospoda, na uslugo! | A |
z obema rokama, delil je od svoje izobilice | radost | in ljubezen; tudi zdaj je delil z obema rokama | A |
trenotku ni razločil, odkod in čemu viharna | radost | bosjakov, ki so se gnetli v gosto gručo, razpršili | A |
to lepo minuto in hlastno in naglo smo pili | radost | spoznanja v prepolnih požirkih. Natakar nam | A |
je izpreletelo učitelja Šviligoja in globoka | radost | se mu je izlila v srce.In je rekel naglas: | A |
ki se kratkočasi na svojo resnično in srčno | radost | in ki živí vsaj večji del svojega dné po svoji | A |
samo lepo uro, vsaj minuto! Zakaj ta posmrtna | radost | je kakor drevo brez sence, kakor pesem brez | A |
je klical Marko, »nam pa vino!« Bučna vinska | radost | se je razlegla po krčmi, s hripavimi glasovi | A |
dolgo: nekje, nekoč, kjerkoli, kadarkoli čaka | radost, | prijeten počitek, sladkost brez utrujenosti | A |
srce pa je prišla nenadoma sveža in pogumna | radost. | Gledal je, kako se je belila megla zmerom bolj | A |
tudi njegovo srce se je nasmehnilo; občutilo je | radost, | tako veliko in sladko kakor nikoli. | A |
mi je samo najmlajši, mojega srca tolažba in | radost. | Pa je komaj minilo leto in obolel je tudi on | A |
do praga: »Ostani, mojega srca tolažba in | radost! | «Še so se poznale rane in nenadoma so zakrvavele | A |
bilo kesanje, ali je bila pritajena, bolestna | radost. | Povesil je glavo, nič ni odgovoril in je šel | A |
me rajši in objemi, nama obema v tolažbo in | radost. | Saj tudi moje ustnice koprne po tvojih in obrisala | A |
je obšlo nekaj kakor pritajena, sramežljiva | radost, | da je povedal, kar bi bil moral povedati že | A |
vznemirilo njegovo srce: do nebes je vzplapolala | radost | in bila je podobna bolesti.Ni bilo več široke | A |
kadar je čas, in pošlje na svet nezaslišano | radost, | ali brezmejno gorjé. Med jetniki sem bil | A |
skleda, večerjaj z nami; zato da bo praznik in | radost | v tej hiši!“ * Pozdravljeni! | A |
pridem k nji, občutim v dno srca vso tiho, mirno | radost, | ki jo more dati človeku edinole dom.Ponižna | A |
”nebeško bitje“, nakar je ona v mojo veliko | radost | sentimentalno vzdihnila.-- Smejal sem se, da | A |
je nadučitelj svoj glas in rekel: ”Bratje, | radost | je živeti na svetu, če živi človek, kakor mi | A |
povzdignil svoj glas in je rekel: ”Bratje, | radost | je živeti na svetu, če živi človek, kakor mi | A |
poljubil, je bila vse sama odkritosrčna in globoka | radost. | Ob tisti uri namreč in za tisto uro. | A |
grizel v srcu, grize neprestano, pije kri iz lic, | radost | iz duše ...Pa je nisem ljubil takrat, kakor je | A |
belo oblečena, s cvetjem ovenčana, smeh in | radost | na licih, in so mi prepevala pesmi o časih, | A |
tujega, strašnega, kar ji sreblje iz srca vso | radost | in vse življenje in jo ima prikovano poleg sebe | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |