Oči se ji orosijo ob tem sproščujočem občutku. Zahvaljena, ljubezen, da si me odrešila, pomisli; da si me iz tope samodejnosti in logosintizma pripeljala v očlovečenje; mi odkrila radost in bolečino, hrepenenje in hotenje; mi odprla oči in me odrešila prikazovalništva; zahvaljena, ljubezen.
Eva pretaka solze sreče in bivalnik se ji zazdi skozi zasolzene oči drugačen: kristalovinaste stene se iskrijo, vse je nekako večje, prostranejše, oblike se razblinjajo v mavrični tančici.