nova beseda iz Slovenije
Obadva sva čutila takrat vso tisto neizmerno | radost, | ki nama pride roko v roki s tvojo smrtjo.Sedela | A |
davnih časih nisem nikoli opazil na njej. Vsa | radost | njenega smehljaja je bila samo skorja, ki odpade | A |
Pogledala mu je v oči, pa je utihnila, žarka | radost | v licih je ugasnila. ”Zakaj si hud name? | A |
prijazno me je pozdravil debeli župan; rdeča | radost | mu je sijala z lic.Komaj sem sedel za mizo, | A |
je minilo življenje. Kdo si, da mi motiš mojo | radost? | In kdo sem jaz, da sedim ob tvoji postelji in | A |
Zunaj je bilo veselo jutro, polno sonca. | Radost | je bila v ljudeh, na zemlji in na nebu radost | A |
Radost je bila v ljudeh, na zemlji in na nebu | radost; | še Marku je kanila v srce, odpahnila je duri | A |
bila kepa razbila ob zidu ... Kje je bila takšna | radost, | kedaj?Bila je nekoč. | A |
kadar zaduham vonj ciklamna. Tista prepolna | radost | je bila v nas, ki napenja prsi in duši v grlu | A |
klanec počasi, v tisti sladki omotici, ki je pol | radost, | pol bolest. Kamor sem se ozrl, od povsod me | A |
obleko. Slivar je postal za hip; neizrekljiva | radost | ga je obšla, sladka in nemirna, do dna srca | A |
predmet študiranja in raziskavanja. Celo neko | radost | sem čutil v občevanju z njimi; njihova bojazen | A |
samo še to kratko uro trpljenja, nato pa večna | radost. | Coprnice in njih hlapci naj ostanejo, kjer so | A |
Kaj mi je dolina šentflorjanska in vsa njena | radost | in bridkost?S tabo pojdem, gospod!“ | A |
mnogi dobri ljudje. Vesel je bil, ali ta hipna | radost | je zasijala samo kakor medla luč iz teme njegove | A |
vekomaj. Preko gore trpljenja drží cesta v večno | radost, | preko gore smrti drži cesta v življenje.Visoko | A |
osvetlil njegov pogled, so se nenadoma vzravnali, | radost | je zardela v njih obrazih, prijeli so se za | A |
in obsodbe. Šli so za njim v zmagoslavje in | radost; | tisti ponižani in teptani so šli za njim, ki | A |
srcu je bila tista sveta, brezmadežna, velika | radost, | kakor sem jo občutil takrat, ko sem bil še kristjan | A |
so se mi gabila do kraja. Zato je bila moja | radost | blagoslovljena, sama čista rosa iz nebes ...Stopil | A |
bila še bolj zoprna od opljuvanega veselja. Ker | radost | je lahko dekla ali hišna, da ima le rdeča lica | A |
goldinarjev! Težko je pač, sitno je -- ampak | radost | v srcu!Jaz sem jetičen, toda jetičen sem že | A |
“ In pijanec se je smejal dobrodušno, lepo | radost | si je bil izmislil. Žena ga je vodila pod | A |
noč. Zakaj bi se malo ne izprehodil, sebi v | radost, | postavi za nalašč?“ Poizkusil je, da bi se | A |
naša najboljša učiteljica ste bili.« Vidna | radost | je zasijala na bolničinem obrazu. Skromno je | A |
hočeš, prijatelj moj, moj Ženin! Ljuba mi je | radost, | ljuba bolest iz Tvojih rok!« Segla je v rokav | A |
sesula vase, in obličje mu je nehote razjasnila | radost. | Kakor je bila ta izprememba hitra, je vendar | A |
In Anica sama je nehote pela. Bridkost in | radost, | žalost in veselje, solze bolesti in prijetne | A |
Anica se je bila pomudila v svoji sobi. Nekaka | radost | jo je napolnjevala, da sama ni vedela zakaj | A |
življenja in smeha žejne ustnice v poljub in | radost, | pa jih je takoj zavezalo življenje: ko je mati | A |
motriti. In ko ga je gledal, mu je izginila prva | radost | z lic. »Sedi, odpočij se,« je rekel kratko in | A |
rop.« Mimogrede je obšla vikarja nekaka zla | radost: | »Šema!Lesnike iz mojih ust ne maraš; le potrpi | A |
domačega izraza za svete skrivnosti. Ta | radost | svetlega duhovniškega občutja je bila vzrasla | A |
zaslužil ime, da je »modrejčansko potrpljenje«. | Radost, | ki je sinila Gašperju Kragulju, imenovanemu | A |
pesmi slovenske! Z lica se ti je žarila prava | radost | nebeška, in v roki si stiskal kozarček rujnega | A |
jesti, a jedel je s tako slastjo, da ga je bilo | radost | gledati.Mlada gospodinja je kar k mizi prisedla | A |
prihoda brez uspeha pričakujočega ‒ to bi bila | radost! | Prav tiho izgine v gozd in koraka pod širokimi | A |
voz ter obstoji pred družbo. V veliko njeno | radost | stopi z voza stari graščak iz Soteske, grof | A |
sedlanju sta počenjala hlapca svoje šale, v veliko | radost | drugi družini, ki je bila ravno odkosila in | A |
svet je plesal in se smejal, kakor bi nebeška | radost | kraljevala pod to streho!‒ | A |
odšel iz sobe. Na obrazu pa se mu je kazala | radost, | ko jo je videl koprneti pod strašnim udarcem | A |
železnih možeh. V edinem očesu se je zaiskrila | radost | surovemu vojščaku, lahno in brez zračnega šuma | A |
besed. Bolj kakor kdaj rana je zdaj Jelenina | radost | pekla Krištofa Planino.Obraz, še pred trenutki | A |
njene rdeče, polne ustnice. V eno samo veliko | radost, | nepopisno in nedopovedno, sta rastli njuni telesi | A |
sem že včasi v tej misli tako nekako bolestno | radost | imel, dasi me je že ondanšnje srečanje s teboj | A |
POGLAVJE Kaj mu je danes sreče tat? Zamoril | radost | kakšen strup? Al′ ga prevaril je kak up? M | A |
je vendar, kakor bi bil hudoben duh tu vsako | radost | prepodil in sobo z zrakom napolnil, ki je vsakemu | A |
zgodilo. Poskočil je in prvi čut je bilo veselje, | radost. | Saj je bil ta dogodek dokaz zanj! | A |
pobrežjih toliko mrtvih ljudi, zagrenila mi je misel | radost | nad rešitvijo: morda je tudi moj brat med temi | A |
veselje jo je navdajalo, a čista vendar ni bila ta | radost. | Očitala si je takoj, še prej nego je razganila | A |
govori. V njem je vse vrelo najraznejših čutil: | radost, | razkošje, bojazen in tesnoba; le mirnega mišljenja | A |
Helena!« vzkliknil je on. Bolest in strastna | radost, | oboje mu je polnilo dušo. A že se mu je bila | A |
drznil ozreti v lepo ženo. Vse drugo, še skoraj | radost | se ga je lastila, a vsa nekdanja bolest bila | A |
leto. Ves trud in vse muke, vsa žalost in vsa | radost | ‒ vse je bilo in sedaj pričenjamo na novo stari | A |
gorkega sonca in pevajočih ptičkov in njegova | radost | mu vzkipi do vrhunca, ko se usede v gostilno | A |
gostilnici popoldne prve pomladanske nedelje ‒ to je | radost | ‒ ne samo filistrska ‒ to je poezija ‒ tudi | A |
Zdravo, vdova! Da se vidiva jutri!« in svatom: » | Radost | mi je, ostaviti vas, prepoštena gospoda!« ter | A |
veliko knjižnico rimskih in grških klasikov na | radost | učenjakov in na žalost dijakov; in še bolj bi | A |
vljudno in izrazi z izbornimi besedami svojo | radost, | da more sprejeti tako odličnega gospoda v svojih | A |
kratke dni zemeljskega življenja nerazkaljeno | radost | in večno opravičbo onkraj groba. Zli duhovi | A |
Srečno sem našel malo razhojeno stezico. Kaka | radost! | Steza me privede k zapuščenemu čebelnjaku na | A |
Ali ne bo to imenitno opravilo?« | Radost | bodočega pravnika se je omračila, ko je vdova | A |
valinastih vrhov. Koliko višja bi mi bila domoljubna | radost, | da so moji očaki imeli vsaj mrvico pesniškega | A |
gledajo, in da sem jim morda celo zal mladenič. | Radost | nad pravilnimi očmi čez malo časa zagrene spomini | A |
imena vseh slemen in čeri. Ni mu pa ugajala | radost, | s katero sem strmel na blesteče goličave, ki | A |
Veselje mi vzbuja ta pogled v srcu. A zopet se mi | radost | izpreminja v žalost, če pomislim, da bo vse | A |
rastla Serajnikov Mirko in Miklova Zala. Veliko | radost | je imel Serajnik s svojim sinom, a še večjo | A |
besedah se izbistri deklici oko. Veselje in | radost | zasveti na njenem licu.V tej sreči se oklene | A |
storjeno obljubo in izvršil svojo prisego. Velika | radost | navdaja mojo dušo, da sem še ob pravem času | A |
Svetnah je kraljevalo ta dan zgolj veselje in sama | radost. | Obhajala se je velika gostija pri Serajniku, | A |
je tem bolj razburjala, čim dlje je trajala | radost | in ples pri Serajniku.Šla bi bila tja in zapalila | A |
prikoraka skrivši tudi Almira. Veselje in | radost | sije vsem trem iz oči, ker so tako srečno dospeli | A |
očetove. Iz njene duše je izginilo veselje in | radost. | Almira ni mogla več najti miru in tolažbe. | A |
gredo v cerkev k poroki. Vsem se je iskrila | radost | v očeh.Le ženin Mirko ni kazal pravega veselja | A |
igro zvesta žival ter lajajoč naznanjala svojo | radost. | Svatje se zavzamejo nad takim vedenjem | A |
zanjo veš; tebi cvete, tebi se razvija, tebi v | radost | in srečo!Tebi bije, po tebi hrepeni v daljavi | A |
Pogovor, tolikokrat začet, se jima je ustavljal; | radost | jima ni razsvetljevala obrazov sedaj, ko je | A |
četudi nisi moja, bodi moja. Tolažba mi bodi, | radost | moja na stare dni; pozabljeno bodi, kar je bilo | A |
njegova vsakdanja in najljubša hrana in poglavitna | radost | in tolažba njegovega želodca, srca in življenja | A |
zamahnivši z njim, udaril samega sebe, na veliko | radost | vsem tlačanom, ki so se komaj premagali, da | A |
svoj, da mu bo rabil ne le na svojo korist in | radost, | ampak tudi na slavo in blaginjo vse naše Slovenije | A |
obupano. Ali njena toga se je spremenila hitro v | radost | in smeh, ko jo je pritisnil na srce in jo imenoval | A |
dolgem in težkem bojevanju. Zapustila sta me | radost | duše in mir srca.Blodil sem sem ter tja kakor | A |
izreka tudi pevčev glas: jezo nad hudobijo, | radost | nad dobroto, otožnost nad usodo nedolžnega trpina | A |
bi pasel tudi njeno čuho, privoli precej in | radost | se mu še poveča, ko mu poda kos potice in veliko | A |
selila tako mirno in veselo, ali videla je mojo | radost, | mojo voljo in srčnost, in ta pogled je dal tudi | A |
otroka. Svatba se je vršila in končala na splošno | radost | in zadovoljnost vseh povabljenih in nepovabljenih | A |
nakovanimi čevlji, da se je Kekca kar polastila srčna | radost. | Onkraj snežišča je sedel na visoko skalo. | A |
vzdihnila še enkrat. A vendar ji je vstala v srcu | radost. | Skoraj verjela je Škrlatici. | A |
se je smejalo s čistega, modrega neba in tiha | radost | se je razprostirala po vsem širnem zagorskem | A |
je naglo dvignil glavo in je pogledal dečka. | Radost | se mu je zasmejala v očeh in trikrat je pokimal | A |
se je namuznil zadovoljno, ko je videl veliko | radost | na obrazu sirotne deklice.»Samo sedem kratkih | A |
poslušala in v mali dušici ji je kar skakala velika | radost. | Saj se je veselila, da dobi druščino, da se bo | A |
smejal sam pri sebi. Toda naglo ga je minila vsa | radost, | ko je zaslišal nad sabo Menin glas.In Mena je | A |
zagorskem svetu se je smejala vesela, glasna | radost. | Kekec ni bil prav nič žalosten, da mora z doma | A |
nikoli. Kekcu se je v srcu dvignila tako velika | radost, | da je kar zamahnil s klobučkom in na ves glas | A |
na zeleno polje. Oj, po polju pa kliče sama | radost. | Da bi videla, Mojca, koliko cvetic se ziblje | A |
velikem veselju z noge na nogo. »Oj, kakšna | radost | bo zdaj pri nas doma! To bo prepevala naša | A |
Koroščevo hišo in v srcu se mu je zbudila velika | radost. | Zavihtel je klobuček in zavriskal na ves glas | A |
nebo in bele snežnike. Zasmejala se ji bo vsa | radost, | ki hodi iz kraja v kraj po veselem zagorskem | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |