Mana ob meni. Toliko pričakovana, toliko iskana, in zdaj jo srečam v gozdu kot vilo, ki se je spustila od Triglavskih jezer, prinašajoč s seboj svetlobo in radost v mračno in neveselo vsakdanjost. Lasje so se ji usipali čez ramena, ko se je sklanjala čez ograjo, in spet me je premagala nezadržna želja, da se jih dotaknem.