potem (1.501-1.600)

blago za obleke?« »O, seveda, če misliš tako,	potem	prav gotovo ni brezpomembno!« »In predori?	A
»Vem,« je šepnila.	Potem	sta obadva molčala. V.	A
ponosna in samozavestna. Predvsem ponosna,	potem	šele hvaležna.« Luciana je oddaljila roko od	A
zame kakor nezmotljivo božanstvo.« »Ne, ker	potem	bi bil diktator,« je tiho rekel, kakor da ugovarja	A
revolucije, ko so postali vsi ena sama sila. A	potem,	ko je bilo revolucije konec, so se spet skrčili	A
morejo niti stavkati, kaj šele, da bi se uprli?«	Potem	se je nenadoma obrnila. »Kdo mi zagotovi, da	A
in tako boš čez eno uro sedèl v avtobusu.« A	potem	so se ji oči zresnile in obrnila je glavo in	A
ona je molčala in se komaj slišno hahljala.	Potem	je čutil vso težo njenega prožnega telesa na	A
tem, zdaj po onem licu kakor gosta krtača.	Potem	je vendar sédel ob nji in držal njena zapestja	A
mehke in krotke, materinsko zrele in krotke.	Potem	pa so se njene roke vznemirile. »Oj, ti,« je	A
svoje osi, in ona se je zakotalila po produ.	Potem	je vstala in zbežala.Potem se je ustavila in	A
Potem je vstala in zbežala.	Potem	se je ustavila in sklonila pošev glavo. »Čiv	A
norčavo rekla, vrgla najprej en čevelj v zrak,	potem	si je odpela in vrgla v zrak še drugega, potem	A
potem si je odpela in vrgla v zrak še drugega,	potem	je stekla v vodo. VI.	A
vode izpod Lucianinega stopala tam na produ.	Potem	je videl, kako se je tekočina spet uravnala	A
z Balda kakor zadnji rob karminastega prta.	Potem	bosta skupaj stopila skozi vhod. Zdaj je priprl	A
njima. Prej je rekla, da je snoči nekaj umrlo, a	potem	je utihnila in se igrivo oprijela njegovih nog	A
Položila je dlan na roko, ki ji je gladila lice,	potem	so njeni prsti zatrepljali po njegovi roki in	A
in njena misel se je poigrala z njimi. »	Potem	ti bom povedala,« se je naenkrat odločila, njen	A
gagali njegovo ime.« . /\ .. stran 254 . \/	Potem	se je njegov glas ublažil in postal zaupljiv	A
zagotovila, da bom priznala, če bodo uganile.«	Potem	so postale njene besede zamolkle, kakor da bi	A
štela hitro številke zato, da bi zaspala. Nu,	potem	se mi je po dolgem času le posrečilo.Oh, vsak	A
Zdelo se mi je, da sveti skozi plahto, a	potem	je bilo tako svetlo, kakor da sploh in več ne	A
« je kakor sama pri sebi zamišljeno rekla.	Potem	je skrčila noge, da je prod zarožljal. »Pokrila	A
so bili jezni in tihi, ker nisem hotela iti.	Potem	je začel on prihajati zmeraj bliže in bliže	A
bo nekaj vsak trenutek maščevalo nad mano.	Potem	je bil pomol ves svetel od mesečine pred našo	A
Jaz pa sem tekla tja in ga vrgla v jezero.	Potem	me je zelo zeblo, in ko sem tekla gor po stopnicah	A
spodvitimi koleni. Tedaj je krepkeje objel njen pas,	potem	pa njena ramena in počasi obračal njeno glavo	A
Ne smel bi pripovedovati zgodb otrokom,« je	potem	nalašč vedro rekel. »Saj sem vedela, da boš	A
prav počesati, ko pa me je čakal arhitekt!«	Potem	je položila kosmič na dlan in ga odpihnila.	A
Tisti je najbrž čuvaj,« je zamišljeno rekla,	potem	pa živo dodala: »Ti, ko bi prišel ven Voditelj	A
lahko brali misli, ki so napisane v naših srcih,	potem	bi bila gotovo polovica naših src zaplenjenih	A
okostnjak k umivalniku in ga nekoliko umil.	Potem	sem si zvil cigareto, se oblačil in se pogovarjal	A
šla že mlada v službo. Zdaj bo šla v pokoj in	potem	se vzameva. Kajpak, dve leti bom moral še počakati	A
me mika toliko časa, dokler je ne razvozlam,	potem	postane dolgočasna in neprijetna. V	A
razmišljanju sta pretekli skoraj dve uri.	Potem	sem sedel k mizi, toda pisalni stroj sem pahnil	A
napoto, so ga z mečem podolgem preklali na dvoje,	potem	pa so šli domov in so ob bledi luči pisali lirične	A
pomlad. Nekaj časa je nam pametno razlagal,	potem	pa se je tudi njega polastila razposajenost	A
smo se spočetka branili, kakor se to spodobi,	potem	pa smo jih vendarle z velikim tekom pospravili	A
čez ramena. Mama nas je najprej ozmerjala,	potem	pa se je še sama nasmejala od srca.	A
svojega gospodarja. Sam bog ve, kje sem bil	potem.	Sedel sem v kinu in poslušal grom, ki je hrumel	A
Traparija.	Potem	sem jedel pomaranče, govoril in se smejal.In	A
nečloveški, ker se lahko smejem v bolečinah. In	potem	- potem sem zaspal.	A
ker se lahko smejem v bolečinah. In potem -	potem	sem zaspal.	A
Rim. -	Potem	ukaz:Posebno sodišče. -	A
Suženj! -	Potem	je zapahnil vrata, da so zaškripala in njegovi	A
al' ste kaj slišali? - K polnočnici gremo	potem.	Vsi smo zaviti v gorke kožuhe.	A
Rim in zavij čez Tibero mimo Angelskega gradu.	Potem	kreni na desno do Regina coeli. Regina coeli	A
kliči, prosi. Le par šibkih udarcev slišim in	potem	čutim, da je ob steni zdrsnilo telo na tla.	A
»Hm, kajpak ... Včasih pa tudi kaj slišite in	potem	napišete?« »Tudi!« je prikimal Peter	A
preštejejo rebra in dlake na prsnem košu! No,	potem	pa vsak po svoji metodi -Saj gre vendar tudi	A
tiče, mir je ... A če bi ostali tukaj čez zimo,	potem	bi šele videli, kaj je mir!...Samota tukaj kar	A
tolikokrat, zato se zdaj tišči kje drugje ... A	potem,	ko so jo za vselej odnesli čez prag, je še dolga	A
je videl tako živo, da ga je še telo bolelo,	potem	pa je njena podoba zbledela in se mu je prikazala	A
jaslice pripravi in dobro podkuri peč, da se	potem	tudi mi pogrejemo, he‐he!« - Jernej	A
tesnobo in mu stisnil srce, tesnoba pa se je	potem	strdila v mrzel kamen, ki mu je obležal v drobu	A
Aha, otavo...« je odsotno ponovil Peter Majcen,	potem	pa se je kar naenkrat zdrznil in se začudeno	A
»Hm, kajpak...	Potem,	po njegovi smrti, sva se vzela...A bilo bi bolje	A
če je baba gospodar in če je mož na babo nor,	potem...	potem...« »Kaj je potem?« je nehote, a	A
baba gospodar in če je mož na babo nor, potem...	potem...	« »Kaj je potem?« je nehote, a še zmeraj	A
je mož na babo nor, potem... potem...« »Kaj je	potem?	« je nehote, a še zmeraj odsotno vprašal Peter	A
»Hm, kajpak...	Potem	mu baba ukazuje...Ovija ga okrog prsta, kakor	A
... in hočem reči, da česa ne razume in ... se	potem	zvija kakor kača v precepu in ... in nemara še	A
dimnika, skozi dim in . /\ . / . / 30 .. . \/ . /	potem	padam in padam in vem, da ne bom nikdar dosegel	A
razumeš in požreš!« »In na sveti večer... in	potem?	« »Kmet se je zjutraj zbudil z nekakšno	A
žena ter se spet obrnila k Petru Majcnu. »In	potem?	« »Zdaj pa kar na kratko!« je rekel Peter	A
oddahnila žena. »In iz svoje glave pišete in ... in	potem	to ni bilo res in ... in potem se to ni zgodilo	A
pišete in ... in potem to ni bilo res in ... in	potem	se to ni zgodilo?In saj!« se je obrnila k možu	A
»Res ne!« Kresnil je s palico po deblu,	potem	pa jo je vodoravno obdržal v spuščeni roki in	A
Kajpak!... A če je Tihi dol,	potem	je prav blizu Črnega loga.In pot je suha...	A
»Moj!« - in	potem	nič več.Samo v globoki, lesketajoči se sinjini	A
Čarjeve jame. Mi pa jih bomo počakali - in	potem	bomo videli, kdo se bo nocoj grel pri Jezuščku	A
svojemu pobu razvnel kri, a nadaljeval sem tudi še	potem,	ko sem sprevidel, da je vse zaman...Da, in verjetno	A
zamahnil, da sem jo res razbil... No, ali je bilo	potem	čudno, če so me radi poslušali?Ob zimskih večerih	A
stol in mahnil po luči, da je bila takoj tema.	Potem	pa sem pljunil v roke in začel.Dvanajst pobov	A
me je bilo kar sram, da se tako grdo lažem,	potem	pa ...No, kako pa naj se človek znebi svoje laži	A
Ha! In kaj	potem?	Mar je po svojem občutku do sveta kaj drugačen	A
take volje, da če že seže po sladki pijači,	potem	seže po tisti, ki je močna in tudi malce pogreni	A
Res niso daleč prišle. Ko se bom	potem	spustil v dolino, bom kar vse tri lepo po vrsti	A
nagonsko bal, da se mu bo novela razrasla in	potem	razpadla na kose, kar se mu je zgodilo že večkrat	A
iskat Martina in njegove štiri vojščake.« »In	potem?	« »In potem so se znesli nad Temnikom	A
»In potem?« »In	potem	so se znesli nad Temnikom.Vse so pokončali.	A
ker je nagonsko slutila, da ga ne bo več. In	potem	ji je srce zavpilo, da je sama kriva, ker ni	A
- O Jernej!... - je vzdihnila. In	potem	se je še enkrat spomnila, »kako čuden je bil	A
povedati kakor meni!« Spomnila se je, kako je	potem	le prišel izza vogala in kako je hitro zavil	A
pripravila grenko pijačo. Spomnila se je, kako je	potem	še dvakrat pogledala v vežo, nato pa nepremično	A
stopil v vežo, široko odprl vrata v izbo in	potem	obstal pri stopnicah.Za njim je skočil vojak	A
podobe. Nemška smrt si je izbrala še dve podobi,	potem	pa si je spet nataknila zlata očala, sedla k	A
in jih nato počasi spravila v usnjeno torbo.	Potem	si je poveznila globoko čelado na lobanjo in	A
suknjo, in pregrnila ga je tudi čez obraz.	Potem	je pokleknila k Tonetu in ga pobožala po laseh	A
strahota godi v pravem redu: najprej je šel Jernej,	potem	Tone, potem Justina, ona pa je zadnja na vrsti	A
pravem redu: najprej je šel Jernej, potem Tone,	potem	Justina, ona pa je zadnja na vrsti, kakor vsaka	A
tega nisi videl! - je rekla Temnikarica. In	potem	je zastokalo v slemenu, zastokalo je, kakor	A
Kdaj?... In kaj bo	potem	s Temnikarjem?« »Lahko začne omahovati	A
usodnosti ne more več, toda lahko se nalomi... In	potem	ne bo več junak iz enega kosa, kakršnega bi	A
Če mu ne pokažem požiga in pokončanja?« »	Potem	bo pa res manjši junak...Sicer pa je vse to prazno	A
zaprt...« . /\ . / . / 88 .. . \/ . / »Ampak	potem	boste spet trikrat!« se je jasno oglasil vnuk	A
»Kakor zmeraj...« »In	potem	pravljico!« »In potem pravljico...	A
»In potem pravljico!« »In	potem	pravljico...Pa saj pravljico sem že povedal!«	A
nemara zdaj že mirno sedel za mizo in pisal. In	potem	se je oglasila v noveli; priganjala je Temnikarja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani