potem (1.701-1.800)

Najprej raztržejo človeku vse srce, ki ga ima,	potem	ga pa vržejo na cesto. Enim tržejo srce, drugim	A
zrak, skopni.« Cesare je nekoliko pomolčal,	potem	pa je vprašal: »Ali me boste ovadili	A
je prikazala glava gosenice. Najprej rilček,	potem	dve vretenci, ki sta tvorili močan tilnik, in	A
vprašanje: gosenica bo požrla vse liste in kaj	potem.	Kje bo potem življenje, ko bo enega življenja	A
gosenica bo požrla vse liste in kaj potem. Kje bo	potem	življenje, ko bo enega življenja kraj.Eno samo	A
vrati. Ravnatelj je zapičil vanj svoje oči,	potem	je z njimi obšel sobo in se spet vrnil k načelniku	A
Vse to je trajalo minuto.	Potem	pa se je ravnatelj prijel za rob pisalne mize	A
Po sobi je zaplaval omamen starikav vonj.	Potem	je ravnatelj glasno potegnil sapo v nos, sedel	A
Ravnateljeva roka je za hip obvisela v zraku,	potem	pa jo je potegnil vase kakor polž svoje roge	A
sem pomislil. Še dva lista, še dva dni, in	potem	ne bom imel pred oknom nobenega življenja več	A
To se je ponovilo večkrat.	Potem	je nebo raztrgal blisk, zagrmelo je, močan sunek	A
krone dreves nad mano morajo risati krog.	Potem	obležim: prva lastovica v zraku, prve čebela	A
»Ha!« pravim, »šest dni - - - pff - - in	potem?	-Če drugega ne, pride vihar in odpihne gosenico	A
ne dotika. Počasi je dvignila hčer, ki se je	potem	že sama zravnala in se obrnila proti očetu.	A
bilo teh prašičev umazanih, vojaških ... In tudi	potem,	ko se je zgodilo ... takrat ... ni bilo tako ... tako	A
ne bo nikdar odpustil, ker sem to tudi želela	potem	... potem ko je že bilo, kar je bilo ...«Vzdrhtela	A
nikdar odpustil, ker sem to tudi želela potem ...	potem	ko je že bilo, kar je bilo ...«Vzdrhtela je in	A
Začudeno se je zastrmel vanjo in strmel še	potem,	ko je že zdavnaj pozabil, zakaj strmi.	A
je po hiši zamišljena, zasanjana, izgubljena.	Potem	pa je pograbila italijanski roman, ki ga ji	A
ju že krepko jemlje. Če ju misliš še držati,	potem	ju posoli in obesi v dimnik, da se ti ne usmradita	A
glavo ter se zamislil. Dolgo je ždel nepremično,	potem	pa je poskočil, hebnil Mojega Jezusa v rebra	A
Mojega Jezusa. Dolgo je strmel nepremično,	potem	pa mu je obraz zaživel. Gubal je čelo, dvigal	A
ščemele. Nekaj časa se je še trudil in mežikal,	potem	pa je kar zamižal in se v temi zelo hitro zapredal	A
da je treba tu na vsak način nekaj ukreniti,	potem	pa precej na dolgo razpravljajo tele stvari	A
nadaljni se je vlekel dva meseca in še čez, šele	potem	je dozorelo v njem, da je z veliko muko porodil	A
možem in živela svoje zahajajoče življenje.	Potem	se je pa spomnila, da ji je pravzaprav že čas	A
divančke (celo za papigo so se trgale spočetka,	potem	pa so popolnoma pozabile nanjo, da je uboga	A
svojega telesa; spočetka so hodile na cesto,	potem	pa so vlačile moške kar na dom.In tako so v	A
T I N   J A C O N C I C Calzolaio	Potem	veselo zamahne s papirjem, da se črnilo posuši	A
prerešetavajo razna vprašanja vse do poldneva,	potem	se pa odpravijo „po svojem poslu".Tisti, ki	A
preštejejo izkupiček, ki ga jim je dala noč in	potem	polegajo ves ljubi dan. Nadložni starci	A
mi je dejal spovednik, ko sem šla k spovedi,	potem	ko me je gospodar kot šestnajstletno dekle prvič	A
prvič polegel? Nekaj časa je majal z glavo,	potem	pa je začel govoriti o tem, kako bo mojega zapeljivca	A
pravičnost je to? In veste kaj sem storila	potem?	Še pokore nisem zmolila.	A
bi se izplačalo razgibati se in biti otrok.	Potem	pa se vseeno razžive: lezejo na stari, napol	A
ko so ga lovili, je ubil dva karabinjerja in	potem	zbežal skozi streho; bil je neustrašen in pravičen	A
človek je premražen, ves dan stoji na vetru, in	potem:	teden ima samo šest dni, če odštejemo nedeljo	A
kaj najti. In tako je Pettaros zvrnil kozarec,	potem	dva in tri, si naročil še cigaret - pijača se	A
je vedela, kaj jo čaka. Odprla mu je vrata,	potem	pa je postavila predenj večerjo, malo zazehala	A
stresel in zajecljal nekaj nerazumljivega.	Potem	jo je zgrabil za vrat in zavpil: „Kaj	A
Linika se še nekajkrat prevrže na svojem ležišču,	potem	pa mirno obleži in s silo zaustavlja kašelj	A
osuplo pogledal ženo in dolgo strmel v tla,	potem	pa je zgrabil Liniko za lase. „Kakor	A
Pettaros dvignil s tal in jo nesel na posteljo.	Potem	je omahnil ob stranici na tla in zagrebel obraz	A
se vsega tega niti spominjati več ne mara.	Potem	je šla še večkrat na ulico; sto lir pa ni nikdar	A
mladostnika: che m'assal l'amor ..."	Potem	bosta prišla grobar in sluga higijenskega zavoda	A
pljuva po podu in objema kako dekle, ki jo	potem	zvleče v grmovje ali pa se skobaca k njej skozi	A
se je izpridil: študiral je do pete realke,	potem	se je pa zapletel v neko dijaško protidržavno	A
Stisnil je pest in požugal: „Še malo, kanalje,	potem	bomo gospodarili mi!"Toda „kanalje" gospodarijo	A
nasmehnil, razkrilil svoje dolge roke, in ko so	potem	zapeli, je tudi on kaj malega zabrundal.H koncu	A
ukradejo. In Augusta zaziblje svojega Pepija,	potem	pa ogrne staro ogrinjačo in huškne čez dvorišče	A
koščki ledu. Včasih zavpije v sobi otrok in se	potem	dolgo kisa, v kotu škrtajo podgane in stenice	A
V gostilni se navžijem črnega istrijanca in	potem	občudujem čiče, ki vpijejo in delajo reklamo	A
(Gruden) In	potem	hodim tam med vasmi in mislim in gledam:	A
jim ne omaje. Hodimo še ob obali do Gradeža,	potem	nazaj do nabrežinskih kamnolomov.Tudi tam je	A
drobnimi, rdečkastimi cveti... Čez poletje so	potem	na njivi.Delajo in se potijo.	A
čez nebo in seje luč, luč v te težke dni.	Potem	pa pride jesen.V jeseni je trgatev.	A
Krnico, Oblakov vrh in Pisanice v Gor. Trebušo,	potem	čez Vrata in dalje pod Lokavcem in Lomom k Sv	A
svoje valove še Idrijca in Bača. In Soča se	potem	vali nizko v globelih na jug - v morje.	A
senožeti in gmajne in še višje so planine.	Potem	v gorah pa je vse zeleno, vse temno.Temni pasovi	A
Tudi lazovi v pobočjih so prekopani. In	potem?	Vsak dan je sonce močnejše.	A
Sv. Andrej pa naj čuva nad živino«. In	potem	se odmeva v noč in v dan, v zoro in v mrak s	A
Vse do močnega sonca švigajo po rosni travi.	Potem	pridejo grabljice in kosci se vležejo v senco	A
Treba je delati, delati do konca. In	potem	je jesen.Vse dozoreva.	A
otava kosi in žanje ajdo, polomi še sirk in	potem	obere sadje in spreša mošt. Kaj pa je še sedaj	A
Pojo zamolkle pesmi.	Potem	pa zapiha veter.Dež je.	A
odločno odbil kovač. »No, če ga ni, zakaj bi ga	potem	klical?« »To je pa tudi res!« je priznal	A
opravil okrog hiše, kar je bilo treba opraviti.	Potem	je stopil pod cerkveno lipo in tam počakal može	A
kosilu se je poigral z otroki in nato še z ženo,	potem	pa ni več zdržal doma.Premeril je vse tri grape	A
»Je!« je zapiskal bajtar. »Če je,	potem	naj pride!« »Saj pride!«	A
»Je!« je trmasto zapiskal bajtar. »Če je,	potem	pojdi ponj!« je zdaj kovač z nogo pahnil mizo	A
zapoved. Za kaj takega je potreben dedec in	potem	še huda kri.Jaz že vem, kaj se to pravi!	A
peta do temena, kakor bi jo hotel pretehtati,	potem	pa je zmignil z rameni in se brez besede vrnil	A
domače in kar se da kratko pozdravil z njim,	potem	pa se takoj pomaknil k tramu, ga vzdignil visoko	A
ga z rahlim nasmeškom premeril izpod obrvi.	Potem	se je tudi sam počasi sklonil, pobral tram in	A
prinesel žago, sekiro, kramp in kladivo. In	potem	sta žagala in tesala, kopala in zabijala kakor	A
Je močan! ...« Delala sta do mraka,	potem	pa sta sedla na prag. In ker delo najprej zbliža	A
»Saj me ni strah!« Kovač se je zasmejal,	potem	pa je malomarno vrgel: »No, kaj bi,	A
razvedril ter se vrnil h kovaču, kjer je bil	potem	kuhan in pečen, kakor se pravi.Gledal je kovača	A
Gledal je kovača, kako se suče in udriha,	potem	pa mu žilica ni dala miru, da ne bi tudi sam	A
gospod župnik! Zvrneva ga še kozarček ali dva,	potem	pa jo skupaj mahneva po dolini!« Župnik	A
svoje bratce najprej grdo nadrl in nato nagnal.	Potem	pa se je tudi sam začel odpravljati domov, čeprav	A
Tedaj je noč prerezal čuden žvižg.	Potem	je zažvižgalo še enkrat, nenavadno, zateglo	A
In spet sta se oba zakrohotala.	Potem	je župnik potegnil iz grmovja hlače in suknjič	A
»Saj še mene vse boli.«	Potem	sta si stisnila roke in se razšla; a preden	A
počakal, da se je zavrtel v vetru in zaklopotal.	Potem	sem se naglo spustil na tla, da bi bil spet	A
vendar dokaz, da se ji vrača zdravje. »No,	potem	mu pa kar koso pustim!« sem se zasmejal tudi	A
bom snel. Počakam, da mama in oče zaspita,	potem	pa se po prstih splazim skozi zadnja vrata,	A
Otroci so se najprej začudeno spogledali,	potem	pa so se vsi ozrli v kamen.Takoj se jim je zazdelo	A
se je ozreti po poti, ki jo je prehodil. In	potem	bomo lahko videli njegovo zgodbo.«	A
ne more imeti veselega, srečnega konca.« »	Potem	me pa h koncu pokličite,« je rekel Srečko in	A
izpulil tenko zeleno bilko in jo vtaknil v usta.	Potem	se je zagledal v oblake, ki so počasi drseli	A
so bile na velikih policah samotne kmetije.	Potem	je pobočje bilo že bolj strmo.Tam so bile lepe	A
gladke senožeti. Nad senožetmi, najprej listnat,	potem	teman smrekov gozd, ki se je bolj in bolj strmo	A
močno potegnil dim iz pipe, da je kar zacvililo,	potem	šele je tiho rekel:»Njegov oče je čas.«	A
Natlačil si je pipo in prižgal.	Potem	je spet potrepljal kamen in začel pripovedovati	A
Voda zmrzne in razširi razpoko.	Potem	pride druga zima in tretja zima in četrta zima	A
»Mi se še nismo,« je rekel Matiček. »No,	potem	se pa še boste,« ga je stari mornar potrepljal	A
si je želel, da bi priletela k njemu in da bi	potem	skupaj odletela v modre višave.Ob teh lepih	A
apnenico in te prežgejo, da postaneš apno.	Potem	lahko s tabo pobelijo kako hišo, lahko pročelje	A
Včasih je bila zlatorumena v cvetju oljne repice,	potem	v zlati obleki zoreče pšenice, potem spet v	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani