potem (1.801-1.900)

repice, potem v zlati obleki zoreče pšenice,	potem	spet v bledomodri obleki cvetočega lanu, pa	A
a se je srečno odbijal od njih kakor žoga.	Potem	so mu začeli nagajati prvi grmiči, pa je švignil	A
nagajati prvi grmiči, pa je švignil skoznje.	Potem	so bili tu prvi samotni viharniki.Srečno se	A
Tako dolgo, da so korenine strohnele. Šele	potem	je neke zgodnje pomladi, ko je iz Rodice prišel	A
V tistem zidu je tičal trideset let.	Potem	je neke jeseni spet prišlo z gore hudo neurje	A
s svojimi modrimi očmi, se rahlo nasmehnil,	potem	pa je začel iztrkavati pipo ob kamen.	A
pobrisal pepel s kamna in ga toplo potrepljal.	Potem	je vstal, kakor je zmeraj vstal in šel, kadar	A
Kamna nikjer.	Potem	pa je le videl, da se je po cvetoči njivi vlekla	A
zajel sapo, pomencal si je veliki orlovski nos,	potem	pa je rekel čisto jasno in še s svetlim nasmehom	A
ljudje kakor vi otroci, verjeli v ljubezen.«	Potem	je vstal in odšel proti reki, a ni šel čez njivo	A
mizi in z velikim zagonom natipkam pol strani.	Potem	se navdušim nad posrečenim odstavkom - in sam	A
Požvižga se psu. Kajpak, in	potem	razpravlja o krivici in o enakosti.Saj vse to	A
kruh je bil dva dni čudovito svež in sladak,	potem	pa je otrdel kakor kamen in če ga je jedel stari	A
bi se bal, da bi ga kdo napadel iz zasede.	Potem	je preplašeno švignil z velikimi črnimi očmi	A
živimi očmi, stekel nekaj korakov po kolniku in	potem	naglo planil pod pot, kakor bi se nečesa prestrašil	A
kruha, ga spustil čez ramo v oprtnik in šel.	Potem	je prihajal vsak teden, obiskal nekaj hiš in	A
»Že vidim: tudi kruh ni vse.«	Potem	je posekal tri mlade, pri tleh ukrivljene gabre	A
pretaknil pod mrtvečevim hrbtom skozi gabre in mu	potem	pokleknil na prsi, da bi ga močneje zategnil	A
pravzaprav vojskovala, nista vedela. Saj je bilo	potem	še slabše, kakor poprej.Zdaj vihra v Trstu tudi	A
je hranila za sina in jo stlačila na vozico.	Potem	je zaklenila vrata s skrbjo, dala ključ pod	A
zakrohotal uradnik. Prej imejte potni list v rokah,	potem	prodajajte! - K sinu grem!	A
stopila naprej. Toda stopila je samo dva koraka,	potem	pa je obstala z odprtimi usti in prestrašenimi	A
medtem tudi spoznala svojo pomoto. Zavpila je in	potem	kričala glasneje in glasneje in bolj in bolj	A
enojko, ga zmečkala, vrgla na tla in pohodila.	Potem	je stopila k nesrečni Jerici, ki je s svojim	A
medvejke na tla. Učiteljica jih je pohodila,	potem	pa je Jerico pograbila za uho in jo potisnila	A
je skoraj zapiskalo skozi mrtvaško tišino.	Potem	se je obrnila, stekla k tabli, vzela kredo in	A
razumeli, je s kredo pokazala na številko 100.	Potem	je ostanek krede zagnala po razredu, stopila	A
k tabli. Nekaj trenutkov je stal nepremično,	potem	pa je vzel gobo, zbrisal osovražene italijanske	A
»Dragi otroci, zdaj je na vrsti računstvo,	potem	pa lepopis.Toda da se pomirite, bomo danes obrnili	A
omaro in razdelil podolgovate, modre zvezke.	Potem	je vzel kredo in začel pisati s svojo lepo pisavo	A
recimo, ne bo strpel doma, komaj bo čakal noči,	potem	pojde k Štefanu in bo tam že najmanj stotič	A
se opere in navečerja krompirja v oblicah,	potem	pa spravlja na ta svet otroka za otrokom.Že	A
prevesti v italijanščino in sicer razločno.	Potem	bo Zajezarica sama prepisala tiste črke. »Caro	A
mostu bo malo postala, se ozrla krog sebe in	potem	bo mali zavitek zaplaval po zraku in zamolklo	A
zaplaval po zraku in zamolklo čopnil v valove.	Potem	se bo zdrznila.Kaj pa zdaj!	A
fantje le preveč nasrkali dobre rebule in si	potem	malce pretrdo pretipali kosti, so jo primahali	A
moč (to je staro pravilo vseh krotilcev), šele	potem	je dostopna za razna kulturna podučevanja.Takšno	A
. / teh nog majala in opletala sem in tja,	potem	pa sta oba hkratu dvignila glave.Ostrmela sta	A
zdaj moril s tem svojim praznim čvekanjem. In	potem	morda pa celo ve, da je Tinika v Ljubljani in	A
Nato malce počaka in pobrunda sam zase. Res da	potem	reče, da je že v vojski vzljubil nevarnost,	A
spominjaš dolgina dolginastega? Šlo je po sreči in	potem	sem šel sam enkrat, dvakrat, trikrat, desetkrat	A
izgubljenim pogledom je pogledal Bernarda in	potem	na kratko povedal z očitajočim glasom, da je	A
spraševal. Še dolgo sta tako sedela in molčala,	potem	pa sta stopila na blatno ulico in se poslovila	A
domov. Ada ga je nekaj časa mirno poslušala,	potem	pa je rekla, da mu vse verjame in da pojde ž	A
in Tinika sta čakala pri meji, da se stemni.	Potem	sta izginila v noč in se po skritih stezah vračala	A
takrat skoraj zmerom globoko potegne vase dim,	potem	zakroži ustnice, ga počasi izpuhava in skuša	A
kolobarji posrečijo in prihajajo iz ust ozki in se	potem	širijo in podrhtevaje dvigajo kvišku, deklica	A
Prižgal sem cigareto, enkrat potegnil in jo	potem	dal njemu.Tako sva izmenjaje vlekla vsak po	A
morem več,« je dejal. Potegnil sem še enkrat,	potem	pa je nekaj težkega padlo vame.Spomnil sem se	A
Kako je to, da me Bog ne kaznuje, sem se čudil	potem.	Saj sem vendar velik grešnik: s smrtjo človeka	A
košček papirja in ga spravil v notranji žep.	Potem	sem pod težo teh misli začel trudno kolebati	A
celico?« »Saj to je vendar otročarija«, je dejal	potem	in počasi obrnil roko, da je cigaretni ogorek	A
sem bil priden, če sem ubogal in če sem molil,	potem	... potem pa bo seveda takoj začela s svojim osladnim	A
priden, če sem ubogal in če sem molil, potem ...	potem	pa bo seveda takoj začela s svojim osladnim	A
grebenih gora, ki so silili iz tolminskih grap,	potem	pa sem pogledal kvišku na sámo nebo.Nebo je	A
kakor bi obujal spomine nad znano pokrajino,	potem	pa je v ravni črti odjadral proti Oblakovemu	A
potegnila k hudiču. Do razpada Italije je bil doma,	potem	pa jo je pobrisal v Tolmin, ker v naši vasi	A
od nekdaj vsi ljudje tako mislili in verjeli,	potem	sose le morali roditi otroci, ki so to vero	A
tam popisano vse njeno hlapčevsko življenje.	Potem	je roke trdo otrla ob predpasnik, kakor bi hotela	A
je do dvaindvajsetega leta hodila na dnino.	Potem	pa se je nekega dne ujezila in rekla, da ne	A
Spreobrnil ga je pa le. In	potem	mu je umrl v naročju ...« »Kdo?	A
Ampak prašički še niso bili godni.	Potem	pa je prišel k nam.Še danes ga vidim, kako se	A
Oblakovem vrhu in kako da tam ni fašistične sodrge.	Potem	je nekaj zamrmral.Ujela sem, da je imenoval	A
nakremžila in kar huda je bila,’ je pripovedoval	potem,	‘toda ko sem ji rekel, da pobje stradajo in	A
Tako je pripovedoval. In	potem	sta nosila oba z našim.In še poba Borisa sta	A
Pa bom že povedala ...	Potem	je Obrekar pregovoril še čevljarja Zanuta, ki	A
odpravljajo na pot. Obrekar je zadel svoj oprtnik in	potem	trdo udaril z nogami ob tla.« Teta je	A
Kmalu se bodo zdrobili!’	Potem	je zamahnil z roko, kakor je bila njegova navada	A
Dolgo smo tako molčali.	Potem	se je oglasil Obrekar.‘Ali ni naš svet čudovit	A
glavo. »No, takrat smo še precej časa molčali,	potem	pa je naš rekel, da svet ni bil zmeraj tak.	A
svet ni bil zmeraj tak. Obrekar se je zamislil,	potem	pa je počasi rekel:‘Ne vem.	A
vsak najrahlejši šum smo prišpičili ušesa. In	potem	smo zaslišali korake.Nič čudnega, saj so prihajali	A
Celo večnost. Šele	potem	je udarilo po vratih.Udarec je bil trd in surov	A
Samo za košček trenutka.	Potem	je Obrekar mirno vstal, potresel poba, ga potegnil	A
strašno, kakor sem prej mislila, da bo. Obrekar je	potem	počasi odprl vrata.Kar vsi hkrati so silili	A
vero farabutto.’* Nemec se je zlobno nakremžil,	potem	pa je udaril s petami, se spakedrano priklonil	A
rekel. »No, in po drugi strani, kakor sem to	potem	razmislila, je lahko vsak pošten in zdrav človek	A
očmi. Častnik je nekaj časa stiskal ustnice,	potem	pa ga je udaril z revolverjem po glavi in se	A
Samo dihanje je bilo slišati.	Potem	pa je Obrekarica planila k njemu in zgrabila	A
miren obraz je imela. ‘Nejc,’ je tiho rekla,	potem	pa je počasi zaprla oči in izdihnila.Obrekar	A
kolena, z dvignjeno glavo in žarečimi očmi.	Potem	pa je častnik kar naenkrat zamahnil z roko,	A
dva domobranca sta odvlekla Borisa iz izbe.	Potem	so tudi mene pahnili skozi vrata.Odgnali so	A
Čakali smo precej časa. In	potem	se je zasvetilo v noč.Hišo so zažgali.	A
Železen je bil do konca. In	potem	so ga odgnali.Ko se je streha sesedla in so	A
je vpitje, nekdo je z brvi čofnil v tolmun,	potem	pa je vse zagrnila noč.Streljali pa so kakor	A
kaj se dogaja v hiši, se je potuhnil in je	potem	posegel vmes.Seveda je moral biti previden,	A
Kar kapljalo mu je s čela.	Potem	pa mi je vrgel titovko in mi rekel, naj naberem	A
Sedela je še nekaj časa in gledala po dolini.	Potem	pa je nenadoma planila kvišku. »Saj	A
Šel sem z njo v hlev, ko je pokladala kravi,	potem	pa sem v kuhinji sedel na klop za ognjiščem	A
nesel naprej. Obrekarja pa so vrgli na voz in	potem	ga ni nihče več videl, to se pravi, Podoreharjev	A
Tako so ga mučili.	Potem	pa so ga odvlekli na dvorišče.Tam ga je skozi	A
tako obstal. Nekaj časa so se mu krohotali,	potem	pa so mu dali dolg in debel kol.Počasi se je	A
iz njih! Obrekar je nekaj časa lovil sapo,	potem	pa je pogledal psa, se prestopil, da je ujel	A
se je s komolci ob kolena in dolgo molčala.	Potem	pa je kar nenadoma rekla: »In mar misliš	A
je stiskal čeljusti in solze je imel v očeh,	potem	pa se je nenadoma zravnal in odločno rekel:	A
in v šolo hodi. Vaščani so napeljali desk,	potem	pa so pod poveljstvom Travnikarjevega strica	A
ob Idrijci, po kateri je hodil očka Orel, in	potem	mimo lazov, mimo strmih lazov, kamor je očka	A
Vračal sem se domov po drugem bregu Idrijce.	Potem	sem si sezul čevlje in zabredel v hladno vodo	A
je še leto dni, kakor se za materjo spodobi,	potem	pa je bilo veliko ženitovanje.Tri dni in tri	A
stekel naprej. V mlekarni sem oddal mleko,	potem	pa sem počasi krenil proti šoli.Modrijan je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani