potem (1.201-1.300)

Ustavil se je.	Potem	je rekel odločno: »Ne, ne, Sandra mora živeti	A
Nočem...«	Potem	ko sam sebi:»Ne smeš, Sandra, ne smeš.«In odkimal	A
Vrgel je na tla komaj začeto cigareto. »In	potem	ko se ti je ves razred smejal, se majhen bubec	A
tistim njegovim kakor z belim pendrekom, ona pa	potem	gleda v tla in je kakor trudna od dolgega čakanja	A
Da, takrat smo vedeli za dobro in zlo.	Potem	na mah nič več. Pred novim učiteljem si, ko	A
da odgovarja njegovi misli. »Črni deček se	potem	najbrž vda, pozabi na svojo kožo, jé, spi, hodi	A
Managgia,« je rekel izza sodov sergente Messina.	Potem	se je približal.»Ti bi me kar pihnil, porco	A
Prodal je plahto in prodal majo.	Potem	ga je zeblo, bandita, in je sunil tovarišu plahto	A
Nak. Ali je okradenec zmožen prodati plahto in	potem	javiti krajo svoje plahte?To, pazi, je prvo	A
Ni zmožen? Prav,	potem	je kradel drugi.Kako?	A
Pa seve, pa seve. A	potem	pozabi, da je imela brata in toži, da je hčerka	A
potrebuje. Pustil sem, da je šlo pol ure mimo,	potem	še pol.Pustil sem, da so drsele ure mimo postelje	A
povezneš nase rjavo kuto.« Počohal si je lase,	potem	je s prekrižanimi rokami prijel za jopič, da	A
zavestno hotel. A bila je sreča, čeprav je prišlo	potem	še ponižanje, da te ob vrnitvi domov oddajo	A
Takó da je obroč zaključen. A	potem	te za spremembo pošljejo v istrsko vas, k znancu	A
zdi, da imaš še izrezano progo okoli glave.	Potem	te pošljejo k vojakom -« Kolesar je šel mimo	A
naredi, da si ti duša zapre kakor goba v pesti,	potem	cepijo na to manjvrednostno zavest tujo besedo	A
razbrozgale cokle in noge, katerim so se cokle snele.	Potem	na apelu črtaste obleke sicer visijo na hrbtih	A
in povečanega odbija. Na najnižjem paštnu se	potem	čreda hiti slačiti pred barako, ker glas v gneči	A
tam tudi poskakujejo, da bi se izognile sapi,	potem	so cule povezane in suhci si drgnejo lakte in	A
dali znamenje za razhod, ko bo prispel na vrh,	potem	ko je pregledal bunker in krematorij? A vrste	A
vrste premikati; najprej na najvišjem paštnu,	potem	niže in niže, počasi, da se mokra obleka ne	A
osemnajst ur nepretrgoma središče njihovega dihanja;	potem	nazadnje držijo obraz nad posodo in usta hlastno	A
po celem telesu že tesno oprijela kosti in se	potem	še sama posušila; no, a prav na koncu postaneta	A
njih še zadnjo kapljico življenjskega soka. A	potem	se otrdeli krak nenadoma po žabje sproži do	A
. stran 170 . \/ naslonjeno na desno sence,	potem	ko sta odložila koščaka na kup pred večno pečjo	A
spečeni koži in sežganih kosteh. A je hitro	potem	samo kolo samokolnice, ki se čez hip prikaže	A
Nato cela samokolnica.	Potem	še ena.In lezejo zelo počasi kakor v sprevodu	A
Razklenile so ukrivljena zoba ob njegovem vratu,	potem	pa se je železni obroč zaprl pod žolto glavo	A
posreči potisniti stoječo smrt navzdol, takó da	potem	stojijo na nji, na trdem šibju njegovega plitvega	A
mirnega, skromnega ponosa ob ti ugotovitvi.	Potem	ni mislil več nanj, izpral je rano, iz katere	A
rivanolu, in jo obvezal s papirnatim ovojem.	Potem	je prenesel svoje reči v voz, ker so bili vsi	A
ki smo rezali bule,« so odgovorili glasovi, a	potem	je René poklical prav njega in je vstal in šel	A
»Ne, ne!« . /\ .. stran 189 . \/	Potem	je karajoče rekla: »Počasi, dragi gospod, počasi	A
odmaknil debelo klado in robovi so zaškrtali.	Potem	je glasneje hrustnilo.Nato je votlo zagrmelo	A
»Ta je priletela Luciferju na glavo!«	Potem	je stekla po položni rebri navzdol. A ni tekel	A
odrivajo in so sprožene pred njegovim telesom še	potem,	ko se je odmaknil od nje.Kakor da se brani privida	A
Sama pri sebi se je nasmehnila.	Potem	je naslonila brado na kolena.Spet ko sama sebi	A
malim zadovoljen, - je spet rekel voznik. -	Potem	se pa greti ves popoldan v postelji in gledati	A
dlanmi, a narahlo, ko da se jih boji stisniti.	Potem	ga je pogledala in se sramežljivo nasmehnila	A
takó kakor z mano?« »Hgm.« Nato je zamrmrala: »	Potem	me je pustil.Je rekel, da ga imam za norca.	A
ki ga je mati stepla in se je najokal, a se	potem	še malo uporno, a vendarle potolaženo izpoveduje	A
A se mi gnusi in me je groza.«	Potem	je jezno in trdo rekla: »Ne vem!« Dotaknil se	A
»Ne.«	Potem	je molčala.Gmajna pa se je počasi pripravljala	A
ko da jo je spet popadel strah, in se ozrla.	Potem	si je popravila krilo na kolenih in držala z	A
obema rokama rob krila tesno prižet k nogam.	Potem	je počasi spet legla; samo da je bilo zdaj njeno	A
ponovila, sama sebi: »Ko sem bila majhna -«	Potem	pa, ko da je žalostna, a mu obenem preti: »Nikomur	A
On je dolgo molčal. »Da,« je	potem	zamrmral. »Nikomur,« je spet šepnila.	A
bili Amerikanci, ki so lovili naše, Indijance.	Potem	je eden sunil z nogo v zid in koča se je sesula	A
me vlekel za roko. . /\ .. stran 207 . \/	Potem	sem kričala, a sem bila v tisti drugi koči na	A
tresel, a bolj zaupljivo, bolj vdano je rekla: »	Potem	sem bila bolna.Ležala sem, a nihče ni vedel	A
šepnila, a je bilo, ko da se je oddahnila.	Potem	je vprašala. »In zate bom zdaj zares tista kakor	A
da bi se ustavil. . /\ .. stran 210 . \/ 4	Potem	je bilo v sredo in je bil njen praznik; njen	A
voda razjedla kamen po vzorcu mrežnih zank.	Potem	je bilo prgišče morske vode v luknji v školju	A
bilo prgišče morske vode v luknji v školju;	potem	je bil štirikoten kamen pokrit z gosto in dolgo	A
»Oh, ti,« je potolaženo zajecala.	Potem	se je sklonila in poljubila njegovo zapestje	A
sklonila in poljubila njegovo zapestje. Še	potem	se je naglo vzdignila in se zravnala.Skočila	A
»Objel si me!« je zaklicala.	Potem	spet na drugem školju: »Ne bojim se te več!	A
»A takó.« A je rekla odsotno, takó da	potem	oba molčita vsak ob svoji mizici.Na okroglem	A
pričakovala napada. Za hip se je obrnila proti njemu,	potem	se je njen pogled vrnil k plesalcem, ki zdaj	A
Menda.« . /\ .. stran 219 . \/ Povlekla je,	potem	odsotno in hkrati pazljivo ostrgala pepel s	A
je iz cigarete. »Ali ne bi sedli bliže,« je	potem	rekla.Stisnila je cigareto v pepelnik, a takoj	A
»Mlajša sestra se mi ni vrnila od tam,« je	potem	rekla in obenem približala cigareto ustnicam	A
ste se prej muzali vi, Walter in Mario,« je	potem	rekla. »Zaradi njenega izreza je bilo.«	A
\ .. stran 222 . \/ Potegnila je dim vase,	potem	je hitro pomečkala cigareto v pepelniku. »Ne	A
Ugotovila sva, da je samba menda brazilski ples,« je	potem	prisrčno rekla. NEMA ABECEDA NOČI Pavletu Merkuju	A
rečeš: »Moja draga Michèle.« In kaj si moreš	potem.	Nič.	A
amfiteater spečega morja. Ampak tista njuna ljubezen	potem.	To je nekaj.	A
klarinet in vmes morda violina nekaj pizzikatov.	Potem	mož, ki stoji v čolnu in veslá, a ima svetilko	A
To je. Glasba pa bi seveda bila	potem	zaradi nje drugačna.Bolj opojna bi bila.	A
Zdolž pomola pa je parnik dolg kot pomol.	Potem	še eden z razsvetljenim dimnikom.Bel dimnik	A
na suhem z denarjem, da se mu takó vsiljuje.	Potem	vstane in stoji pred njim, njene roke pa dopovedujejo	A
pustila tam mornarja samega na klopi. To. A	potem	tudi občutek presenečenja.Predvsem morda to	A
»Tf tf - tf tf tf,« je sopla lokomotiva.	Potem	so njena kolesa votlo zagrmela, ker so šla čez	A
Tf tf - tf tf tf.« . /\ .. stran 235 . \/ A	potem	ne sliši več njenega ritmičnega sopihanja, ampak	A
njegovega okna in bi navezal listek nanjo.	Potem	bi brala in je ne bi videl, ko bi brala.Takó	A
zdaj nekaj šepeta deklici. »Kaj se učite?«	potem	zakliče mala.Njena usta so se odprla kakor ribi	A
A pograbil je slovnico in vstal.	Potem	je sedel na rob postelje.To ji torej šušlja	A
»Hi ho!« je vzkliknil Carleto.	Potem	se je premislil. »Ne, tudi mi bomo šli v Grljan	A
odšel, so nekaj časa preskakovali stebriče.	Potem	pa so spet na vozu.A ne jahajo več takó divje	A
celó bliskne žarek iz ročne svetilke v kot, da	potem	moški teče za njimi.A jih ne ujame, ker je kljub	A
vozov. In takó brzi po Miramarskem drevoredu in	potem	zavije pod oboke nadvoza, ko gre pravkar čezenj	A
jeklenim ogrodjem zbudi pretresljiv grom. A	potem	so tračnice ravne, ko potegnjene s črtalom.	A
Pa v drugi zelenega, to je mete.	Potem	kavinega soka.Potem v četrti kozarec malinovca	A
Potem kavinega soka.	Potem	v četrti kozarec malinovca.In granadine.	A
topi na jeziku. . /\ .. stran 247 . \/ 4	Potem	nad belimi školji zdolž brega utripa razgreto	A
nabuhnjeno platno v zrak, ona pa bije z nogami.	Potem	se ustavi in pusti, da jo morje ujčka kakor	A
ploskne v vodo tudi Branko in ji plava na pomoč.	Potem	gresta skupaj iz vode in on pometa z dlanjo	A
njimi je vse solzno od lesketa živega smeha. A	potem	Evka spet v redu sedi na kamnu. »In ta?« vpraša	A
Ne. Splaval bo do školja, stopil nanj in šele	potem	zaklical: ‚Živio morje.’« Ko se odpré Evkina	A
jo bo zdaj poveznil na njene lasé, takó da bo	potem	zdrknila dol in ji pokrila obraz in jo bo poljubil	A
»Ah da,« je tedaj vznevoljno rekla.	Potem	je vstala. »Vroče je,« je rekla.	A
»O,« je rekla in skomignila z rameni.	Potem	se je spustila po rebri navzdol. In gledal je	A
gledal je za njo, ko je tekla skozi akacije.	Potem	jo je videl, kakó prečka slepečo reko asfalta	A
takó da bi bilo urejeno enkrat za vselej. In	potem	smo brili norce na račun tega plina; kdo bi	A
na plin. Tisto o dolgovih se je izvedlo seve	potem.	Prav kakor pri Robiču.	A
slepem črevesu. O, če bi bila imela kaj otrok,	potem	bi bilo seve drugače, takó pa naj s prodajo	A
okna, ker bi sicer res šel vonj na stopnice in	potem	bi bila šele komedija.In zraven vsega, kdo vé	A
Saj. A	potem	je burja, je dež z burjo; kdo naj hodi peš v	A
»Pridi,« je rekel Riko. In	potem	sem stekel v vežo, potem je on odprl vrata stanovanja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani