potem (1.601-1.700)

poigral z otrokom, da se raztresem in pomirim,	potem	pa domov - in k mizi!« »Še!« je rekel	A
starec in ga pobožal po kodrasti glavi. »No,	potem	greva pa v hram in boste povedali pravljico	A
očitajoče pogledal, kakor bi hotel reči: »Zakaj pa	potem	tako govorite?« »Eh, kaj hočemo, je	A
»Že dolgo me nič več ne nosi.« »	Potem	te pa mamica nosi?« »Mamice pa ni doma	A
Potegnil si je z dlanjo po čelu, zmajal z glavo in	potem	rekel z navadnim glasom:»No, Jankec, poglej	A
Prav res sem se že odžejal!« »No,	potem	pa še malce popijte!...In sedite!...	A
odpeljal v hram in mu ponudil kozarec. »Očka	potem	zmeraj popije kozarec vina,« je rekel.»In tudi	A
vsak ima svojo lastno povest, zakaj naj bi	potem	še tiskane bral!...« »O vsak!« je prikimal	A
Vsak!... In	potem	mora vsak umreti.Vsak!	A
da si človek lahko izmisli neko znamenje in	potem	verjame vanj!« Ozrl se je v otroka in	A
Priplezal je na drugo polovico in spet počival.	Potem	je počival še dvakrat in nato srečno dosegel	A
Odkrehnil se je in se za hip zamislil. - Še, saj	potem	ne bom več... - je zamrmral in srknil še enkrat	A
zdaj pokadimo še eno, - je rekel Martin. -	Potem	ne bomo, dokler jih ne pošljemo v Betlehem.	A
- Saj vem, - je zanergal Miha. - In zakaj	potem	stokaš? - je posmehljivo vprašal Martin.- Ali	A
In začeli bomo kar z bombami.	Potem	pa noter in brez usmiljenja! - Brez	A
če bi vse potolkel in seveda tudi sam padel,	potem	pa bi se zmagoslavno vrnil domov.Ta nemogoča	A
pisalni stroj. Napisal je pet stavkov ter jih	potem	popravljal in obračal, čeprav je dobro čutil	A
»Ne!« »In zakaj se je	potem	vrgel v prepad?« »Zato, ker se je vrgel	A
vprašala s spremenjenim glasom: »In kaj je bilo	potem?	Kaj se je zgodilo z njegovimi?«	A
strahu, toda -« »Ne, če sem se odločil, da grem,	potem	grem takoj!« »No, če je tako, pa vas	A
in nato nehote glasno povedal svojo misel: »	Potem	ste jih pa vi izdali!« »O!« je zaječala	A
»A?« je zazijala žena. »Tista, ki so ji	potem	odrezali jezik.« »Ali že veste?« je	A
Glava mu je zdrknila še niže. In	potem	ni več mislil, ker je preveč boleče čutil svoje	A
sivih sten, oživeli za kratke sekunde, da so	potem	žalostno usihali pod težkim, mračnim obokom	A
„Hudič!" je zagolčalo iz njega.	Potem	se je stresel in umrl. Martin se je	A
Zanj je bilo dovolj, za nas je tudi.	Potem	je začel trebiti.Sam Bog ve, koliko brinja in	A
Samo za hip.	Potem	zrase iz tal z visoko dvignjenim krampom, z	A
ko se je za uro spet ustavil v Firencah in	potem	dan in sonce na nebu, ko je puščal za sabo Arezzo	A
niso. Iz vlaka so ga pripeljali v avto in	potem	v Trastibero v Regina coeli.Peljali so ga k	A
je padel na tla ročaj majolike in zarožljal.	Potem	je padlo pismo.Po belih črepinjah so polzele	A
njegovo srce ob napovedi svetovne vojne in se je	potem	točilo vanj vse do njegove smrti.Vse do tistih	A
obrisali s starimi capami, da bi se ne prehladila.	Potem	ji je Vojnac ovil debelo vrv okrog rogov in	A
Oblekli so mu prve hlače in jih je raztrgal.	Potem	se je lasal in pretepal, pasel ovce, pekel krompir	A
Toda vse te misli so trajale komaj nekaj dni.	Potem	se je Žef vdal.Je pač tako, kadar te cesar pokliče	A
sreca_kr.160 . / 160 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . /	Potem	je razmišljal in hrepenel; kako lepo bi bilo	A
tednov se je tako čudil in razmišljal o domu,	potem	pa je pozabil na vse.Pozabil je na njive, na	A
predori je postal, presenetljivo zažvižgal in se	potem	zaril v temo.Vozovi so bili vseh vrst, živinski	A
ženske, ki so se jih spočetka silno otepale,	potem	pa so šle z njimi za poslednje krone, za kos	A
jih je otipal, jim pogledal zobe in kopita.	Potem	se je ozrl okrog sebe, poiskal vrv, si izbral	A
naložil nanj moke, kave, konserv in sladkorja.	Potem	je pognal po dolini Soče. Zdaj se je	A
pojde takoj po čisto srajco, da se preobleče.	Potem	bosta sedela v kuhinji in se menila.	A
In njo bo sram.	Potem	bo pa le priznala: »Saj je nimam.«	A
»Počakaj,« bo zakričal. In	potem	bo skočila tudi Nanca za njim.Videla bo, da	A
vrgla okrog vratu; samo zakrilila je z rokami in	potem	mirno obsedela na robu postelje.Žefu je zašumelo	A
»Ubij me, saj vse veš.«	Potem	Žef ni bil več Žef.Odprl je usta, kričal in	A
je ležala na tleh in tiščala otroka k sebi.	Potem	pa je sunkovito planila pokonci, zapičila svoje	A
»Dober je, zjutraj se prileže.«	Potem	pa si je s hrbtom roke obrisal brke in zajavkal	A
je minil teden dni, so bili že vsi domači.	Potem	je prišla jesen, pritisnil je mraz in Nanca	A
zmračilo, so prinesli slame in si postlali.	Potem	so Bosanci sedli za mizo h kartam, Levi se je	A
koritu, umil zobe in si jih položil v usta,	potem	je voščil dobro jutro in dal Jakobu kozarček	A
potisnili kramp v roke; počakal je za kratek hip, ga	potem	zarezal v mehko zemljo in kopal.Nanca in Kati	A
Kikića in si s predpasnikom brisala solze.	Potem	pa dopisnic ni bilo več in Žef se je vsak dan	A
lahko dokupim zemlje ali pa popravim hišo. In	potem,	bogve, če se bo Žef vrnil; nobenega glasu ne	A
postajala noč, tem bolj je naraščal vrišč.	Potem	sta stara dva izginila iz kuhinje, otroci so	A
slišali ščurki, ki so cvrčali v sajastem zidu.	Potem	so polegli večer za večerom. Oče Jakob	A
postavil palico med noge in majal z glavo.	Potem	je kar naenkrat zavrelo v njem.Planil je k vratom	A
ČLOVEK NA ZEMLJI 173 . / . \/ . / in odprl usta -	potem	je zaropotal s palico po podu, naglo zamahnil	A
In s tem je opravičeval svojo vest, ki ga je	potem,	ko je izpil dva kozarčka žganja, še huje pekla	A
Tako se mu ni godilo še nikdar v življenju.	Potem	je vstal in se oblekel.Komaj je stopil v kuhinjo	A
Jakob dvakrat ali trikrat v letu napil in se	potem	drznildoma kaj pripomniti in potrkati s palico	A
v predpasnik in dejala: »Zdaj ne utegnem,	potem	pridem.« »Kaj?	A
skoraj dve leti v izobilju in brezskrbnosti.	Potem	je prišlo sedemnajsto leto in bog je odpovedal	A
in se potepala po vasi do poznega večera.	Potem	je gospod župnik oznanil mašo zahvalnico »za	A
je satan požel na tisoče in tisoče duš, ter	potem	dvignil svoj glas in povedal, da je božje usmiljenje	A
boga, ki so ga s svojim grdim početjem užalile,	potem	pa tudi svoje može, ki so jih varale, so se	A
nekajkrat trdó pregriznil tobak in široko izpljunil.	Potem	pa si je na bose noge nataknil škornje in krenil	A
tobaka, ga nasul na hrbet roke in posmrknil.	Potem	je stopil k mizi, pogledal Žefa prav od blizu	A
debel ko sod, melje pa kakor tercijalka. In	potem:	»Botrček, botrček, petnajst petelinov!«	A
Duh je voljan, a meso je slabo. In	potem,	botrček, saj sam veš, tiste Medvedove...Nu, kaj	A
Pograbil je frakelj in ga v dušku izpraznil.	Potem	je spet potegnil kučmo na čelo, dal v usta pest	A
si šel z roko čez obraz, pomencal oči in šele	potem	se je ščajmal. Počasi so se risali pred	A
k žlebu, slekel srajco in se prhajoč umil.	Potem	je stlačil v usta pest tobaka in krenil po vrtu	A
je primerno barako in jo preuredil za hlev.	Potem	se je vrnil k vozu, zadel vrečo sladkorja in	A
»Tako so pa skoraj crknili.« »No, in	potem	sploh nisem vedel, čigavi so.Konj je dandanes	A
. / Lahko bi prišli karabinerji ponje in	potem	bi imeli pravega hudiča na glavi,« je mencal	A
takega ni pričakovala. Pogledala je v stran,	potem	pa je posmrknila in kihnila. Otroci	A
pogledal v kotel, se najprej nasmehnil in šele	potem	izbruhnil.Razložil je Jakobu, kako se kuhajo	A
Razložil je Jakobu, kako se kuhajo žličniki,	potem	pa so sedli in jedli.Ni bilo imenitno, a bili	A
vilicami, čeprav je bilo to zelo nerodno. In	potem	so bili pri hiši še konji, s katerimi staimela	A
Da, tu ni bilo take ravnine.	Potem	so povečerjali in šli spat; fanta na peč, Žef	A
rekel Žef, »kadar kuhaš, pokrij pisker pa je!«	Potem	je Jakob še nekaj zamrmral glede umazanega perila	A
trdo postavil žlico, na mizo, najprej korito in	potem	rep, ter odločno odsekal: »Do pomladi	A
»Do pomladi se bomo že pretolkli.	Potem	pa vzamemo deklo!« In Jakob ni rinil	A
ali pa iz zlobe. Žef je nekajkrat vzrojil,	potem	pa je te stvari rajši preslišal in Anca je odnehala	A
tudi kar mimogrede, omenil Žefove besede. In	potem	se je vrnila Nanca. Prišla je okrog poldne.	A
je po hiši dolgo v noč, spravila otroke spat,	potem	je pomila krepe in presejala moko, spražila	A
kuhinji je še malo postala in premišljevala.	Potem	pa je sezula čevlje - in pod njenimi širokimi	A
stara mati ne videla smeha na njenih ustnicah.	Potem	je šla v kuhinjo in je skuhala črne kave. Nesla	A
In Kati se je vrnila. Najprej sama,	potem	pa je tudi ona poslala po otroka.Tako je življenje	A
zadeval ob zeleno grivo. Hodil je dobro uro,	potem	se je naveličal. Zavlekel se je v senik in spal	A
To jima je postalo že povsem vsakdanje. In	potem	sta se vračali že po nekaj dneh.Pa tudi drugače	A
čakati ni mogel, da bi se snopi dodobra posušili.	Potem	si je sam naprtil vrečo in jo nesel v mlin	A
dobro pri srcu. Jeseni so nakopali krompirja,	potem	je prišla koruza, ajda in repa.Ob prvem jesenskem	A
Nič ni bilo lepega, zelenega morja. In	potem	ko je bilo klasje že skoraj dozorelo, se je	A
in metal svoje šapaste roke s prsi na hrbet.	Potem	potem je veter zganil krone dreves, z debla	A
metal svoje šapaste roke s prsi na hrbet. Potem	potem	je veter zganil krone dreves, z debla je padlo	A
Saj bo oče nesel pšenico v mlin! In	potem	bomo spekli bel kruh.Saj nam je vendar spomladi	A
stal nekaj časa sredi valov in premišljal,	potem	pa jo je vendarle nesel dalje.Toda voznik ga	A
za prav samo ozek vrat, komaj za dva skoka,	potem	pa je gosto jelševje in Idrijca.Dragič napne	A
da bi gostje vedeli, da sem Slovenka; kajti	potem	bi ne žalili samo mene, ampak tudi moj dom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani