noč (3.301-3.400)

pretepel dodobrega, samo zaradi zabave, in tisto	noč	je bilo Olgi dolgčas.Gledala je skozi okno,	A
življenje. Neki človek, ki je bil pri nji vso	noč,	se je zaljubil vanjo in takrat se je začelo	A
strašna, kadar je v srcu hrepenenje; lepa je	noč	človeku, ki vé, da vzide sonce ...Zakaj si se nasmehnil	A
To je bila njena zgodba; in umrla je še tisto	noč	... Nikogar ni bilo za njenim pogrebom, nihče	A
ustnicah tistega smehljaja, ki čakam nanj vsako	noč.	K zvezdam gledajo tvoje oči in vendar so tako	A
Sedel sem nekoč, ti veš, ob tem oknu, ko je bila	noč,	in sem iskal svojo zvezdo.Tam se je svetila	A
... DRUGA	NOČ	Ko bi te mogel ljubiti še bolj, nego te	A
leščevjem in se je vrnil domov šele pozno v	noč,	izpregovoriti pa ni mogel do jutra ...Kmalu so	A
ljubezni, Nina! . / . / stran 161 . / TRETJA	NOČ	Najina srca še niso vajena sreče; roža	A
zgodovine mojega ponižanja, ki leži kakor gosta	noč	nad tistimi ulicami.Križajo se brez konca in	A
starinska, neprijazna in surovi okraski, čez	noč	očrneli, so podobni kepam trdega blata, še bolj	A
coklami. Hitel sem naravnost domov in tisto	noč	nisem spal. Poznal sem vso žalost in gnusobo	A
svojo bolesti in upanja polno pesem. Tisto	noč	še nisem vedel, kam gre moje upanje.Moje oči	A
stran. Tako sem te iskal vsak dan in vsako	noč	in te nisem našel. Stal sem v veži, skrit za	A
dotaknil, tebe, meni iz smrti porojene! ČETRTA	NOČ	Čas se je ustavil za naju in prva in prvikrat	A
svetijo zvezde nad nama in se ne ganejo, topla	noč	molči.Svobodna se ozirava: kod sva hodila, kam	A
dní ter jih trgal jadrno s seboj v brezno in	noč,	je nenadoma utihnil.Samo še spomin in samo še	A
srcu, da je bila svetloba dneva bolj temna nego	noč	mrtvašnice.Kakor ne mara več jetnik na prašno	A
v vseh srcih živi misel, ne miruje ne dan ne	noč:	da je zunaj svet velik in svetal.Da napoči jutro	A
svetel dan ... Če je zunaj svetel dan, ali če je	noč,	in če je celica tesna in zaklenjena, ali če	A
179 . / Ležal sem še in nisem vedel, če je še	noč	ali če je že jutro; v izbi je bil večen mrak	A
poet, tako osupel kakor jaz. ”Zakaj ne že tisto	noč?	“-- Gledal mi je dolgo v obraz.	A
preko kolen, in je brenkal na gitaro ... PETA	NOČ	Ostani v postelji nocoj, hladna je noč	A
PETA NOČ Ostani v postelji nocoj, hladna je	noč;	in če ne boš spala in če te bo strah, bom sedel	A
obraz in tvoja trepetajoča roka. Šla sva skozi	noč,	tesno objeta in sva prepevala o jutru in soncu	A
oklenjeni, dvoje bledih obrazov, dvoje temnih oči, v	noč	strmečih. Spustila se je senca od druge, omahnila	A
govorica, ki si jo slišal vsak večer, vsako	noč	v sladkih, bdečih sanjah?In kjé je tisti zvonki	A
in se nisem mogel domisliti. Pozna je že bila	noč,	luč na mizi je pojemala, na ulici so svetilkeugasnile	A
sanje! Videl sem te danes, kakor si bila tisto	noč,	ko si ležala na mrtvaškem odru in sem sedel	A
nebo, kakor te zvezde, ki ugašajo ... ŠESTA	NOČ	Ko sem se vračal danes domov, sem šel skozi	A
Toda pomisli: ko se je vzbudila, je bila temna	noč,	in vse je bilo tiho v izbi; okno je bilo odprto	A
obraz, ki ga je bila narisala tako nenadoma	noč	iz noči?Videla je nekoč podobnega: prav isto	A
Nina: kadar se je vzbudila, vsak večer, vsako	noč,	je bila senca ob oknu.Prišel je k nji in jo	A
miren tvoj obraz, tako tih, kakor ta svetla	noč,	me pokliče glas od zunaj; ne poznam ga in moram	A
vstajenje! ... . / . / stran 204 . / Šla sta skozi	noč	in gozd in sta zapela svatovsko pesem, ko je	A
ne pijete žganja? Jaz se upijanim skoro vsako	noč	...“ Naslonila je obrmen-1490 	A
ulicah in misli, da se povrnem šele pozno v	noč.	Kadar namreč pridem, je vselej že v postelji	A
žalostno je moje srce in polno strahu ... ZADNJA	NOČ	-- Odpri okno!	A
ne boj, Nina; kmalu bo utihnil vihar, še to	noč,	in zvezde te bodo pozdravile ... Ostani pri	A
pa sem odgovarjal: Saj ni še večer, saj še ni	noč;	pol ure še lahko čakam, predno se usoda izpolni	A
Saj ni še čas! -- sem mislil. Saj ni še	noč!	--	A
sam, čudno spanje brez sanj in počitka; zakaj	noč	je bila, ko sem se ozrl. Klečal sem ob tvojem	A
upanju. Podala si bova roko in se bova vrnila v	noč	in kvečjemu da se bova nasmehnila ob spominu	A
utihnil vihar; in kadar bo zunaj topla mirna	noč,	boš vstala in mi boš podala roko in jaz sam	A
zelenimi gomilami -- sami veseli obrazi; še to	noč,	še to jutro morda so bili žalostni in objokani	A
ZA VOZOM Francka ni zaspala dolgo v	noč.	Vse je bilo že tiho, nič se ni zgenilo v temi	A
navzdol in pesem je umolknila, potopila se je v	noč.	Zalajal je pes pri štacunarju - začul je bil	A
bala vetra, če je šla po hribu, je zrasla čez	noč	in sloko telo se je polagoma izlivalo v nežne	A
zore do večera, ko je sopla že zunaj globoka	noč,	- a samo roke so bile malo raskave, rdeče in	A
Sedla sta na klop, ki je bila ob poti.	Noč	je bila legla in zdaj se je slišalo zamolklo	A
šumenje vode: kača se je zdramila, ko je legla	noč,	in se je premikala počasi.Visoko so strmele	A
ga je poslušal, kakor da bi mu pripovedovala	noč	sama svoje lepe stare pravljice.Otrok, ki se	A
ki jih je pripovedoval on sam in ki jih je	noč	pripovedovala njemu. ”Ko sem prišel v to	A
so gledale sanjavo, zamišljeno kakor poletna	noč.	Govoril je in njegova desnica se je igrala z	A
življenje je bilo v njem, v njem je bila poletna	noč,	on jo je bil ustvaril in je užival svoje stvarstvo	A
vedela je komaj, koga je klicala. Legla je	noč	in lepota prejšnjih večerov je ugašala, svetlikala	A
vegastih stopnicah na podstrešje. Tam je bila	noč;	razprostrla je roke, hodila je varno, zadela	A
je pred vrati in potem je bežala po klancu.	Noč	je bila hladna, oblaki so se podili po nebu	A
Obšla jo je grenka žalost, legla je nanjo kakor	noč	- nikoli ne doide voza, nikoli ne pride na sveto	A
razločevalo pohištvo. Tudi zunaj je bila že	noč	- jasna jesenska noč, vse nebo je bilo z zvezdami	A
Tudi zunaj je bila že noč - jasna jesenska	noč,	vse nebo je bilo z zvezdami posuto.Tam doli	A
vroč in težak, kričali so, peli in popivali vso	noč;	tudi ženin se je upijanil in je plesal neprestano	A
izginil . / . / stran 61 . / pritepenec čez	noč,	kakor je bil čez noč prišel.Ni verjel, da bi	A
61 . / pritepenec čez noč, kakor je bil čez	noč	prišel.Ni verjel, da bi se mu usedel kdo na	A
je legel na posteljo, premetaval se je vso	noč	in ni zatisnil očesa.Časih se je vzdignil, stisnil	A
legel in je zaspal takoj, Francka je klečala vso	noč	ob postelji, čelo naslonjeno na sklenjene roke	A
Kakor sanje... Tisto	noč,	ko je prišel domov ves trepetajoč in bled, je	A
dolgega pota, trudna je bila in je ostala čez	noč	pri Mihovih.Mož se je vrnil pozno, opotekal	A
posteljo. Mati in Francka pa nista spali dolgo v	noč,	razgovarjali sta se in kolikor bolj je bilo	A
težkim, jecajočim jezikom. Govoril je pozno v	noč,	še ko je ležal, že v polusanjah. Francka mu	A
kmalu v lepih sanjah, Francka je jokala dolgo v	noč.	Preden se je napravila v posteljo, je vzela svetilko	A
kakor da bi ga bila šele odložila - ena sama	noč	je bila vmes, dolga in težka noč, zdaj pa je	A
- ena sama noč je bila vmes, dolga in težka	noč,	zdaj pa je zasijalo jutro in vse je minilo.	A
se je tresel od razburjenosti. Spal je vso	noč	nemirno, premetaval se je in je govoril v sanjah	A
razgovarjali - večen Božič je bil, večna Velika	noč.	In prišel je časih čevljar v vas - dali so mu	A
vse, velika pojedina je bila in šele pozno v	noč	so se vračali na klanec v desetih kočijah, peli	A
mu je na misli kakor kamen in je tiščalo vso	noč	... VI ŠTUDENT LOJZE	A
Natanko je zdaj slišala, kaj se je glasilo tisto	noč	iz daljave, kaj je ječalo iz teme, ko se je	A
ki so ga bili pognali preko praga v deževno	noč	in je legel v jarek. Skuhala je zajtrk; ko	A
uro je bila odložila poročni venec - ena sama	noč	je bila vmes in strašne sanje je sanjala tisto	A
bila vmes in strašne sanje je sanjala tisto	noč.	Kakor da bi živela dolgo življenje, polno groze	A
cesti ... To so bile samo strašne sanje, ena sama	noč	je bila in minila je ...Zdaj pa se je vrnil mož	A
je okrvavila na prsih. Umrl je Tone še tisto	noč.	* Čisto so se izgubile lepe misli	A
tako bolna?“ Francka je pripovedovala dolgo v	noč,	ko sta ležali že na postelji, in materi se je	A
stopnicah ... Doma ni zaspala, premetavala se je vso	noč	in je jokala; ko se je bližal mrak, je šla k	A
šepetalo je in se je izgubilo. Tiha, jasna južna	noč	je dihala naokoli, nebo je bilo polno zvezd	A
trudna, kakor da bi bila prehodila ves dan in vso	noč...	Na jesen je začutila, da je mesto prazno	A
srebrno na snegu, ki je pokrival vso dolino.	Noč	je bila tako lepa, da je bilo Lojzetu mehko	A
je, da bi se vrnil, kamorkoli, brez smotra v	noč.	Brez smotra, kakor se je vračal domov.	A
zaspane in zdehalo se mu je - čul je bil prejšnjo	noč	z ženo do jutra. Gostje so se vzdignili in	A
se prižigale luči, zasvetilo se je tu, tam,	noč	je prihajala in vžigalo se je že tudi na nebu	A
- Tisto	noč	je umrla; lep in miren je bil njen obraz, tak	A
si mislil, da je tako mraz; prišlo je kar čez	noč	...“ ”Mati, ali pridete še pred temo, da nas	A
	NOČ	Vzdramil se je nenadoma in bilo mu je,	A
Pavla zvoni; daleč se razlega pesem v zimo in	noč.	Blizu je polnočnica.	A
visoko nad njimi sveti mirno zvezda repatica.	Noč	je svetla kakor dan; vse teme so ugasnile.Nič	A
udarila mednje - razbegli so se, utonili so v	noč,	ne križ ne kamen ne priča o njih trpljenju.	A
je sivo in mokro nizko nad mestnimi strehami.	Noč	je prišla nenavadno zgodaj in vse mesto je ovila	A
v kotu je tvoja postelja. Dobro spi pa lahko	noč!	“ Postavila je svečo na ognjišče, zaprla je	A
materine solze, komaj jih je videla v polspanju.	Noč	pa je bila dolga in zjutraj so bile materine	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani