nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:

V svoji malosrčnosti sem se vrnil, krenil sem v drugo ulico, da bi več ne videl tiste temne veže, ki je gledala naravnost name: Zdaj pridi, zdaj je ura! -- Jaz pa sem odgovarjal: Saj ni še večer, saj še ni noč; pol ure še lahko čakam, predno se usoda izpolni, pol ure, vsaj še pet minut; malo še pogledam sem, v to žganjarnico, ki je tukaj na oglu že od nekdaj in ki še vedel nisem zanjo; malo še stopim tja, v tisto krčmo, ki je še nikoli nisem videl in ki so jo izdali nenadoma veseli glasovi. Šel sem v žganjarnico, smrad je bil tam in stud in na tla mi je padel kozarec, še predno sem se ga dotaknil z ustnicami; človek v modri bluzi -- videl sem ga že nekoč -- je sedel v kotu, v polumraku, in se mi je smejal naravnost v obraz.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA