nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Avestina, poved v sobesedilu:
V njegovi aleksandrijski knjižnici pa se kopičijo listki z izkušnjami tega sveta, za katere več ne vemo, ali so izzgodb ali iz resničnosti, iz tega ali onega časa. Kopičijo se tudi podobe iz njegovega življenja: Vidimo ga, kako v neki vaški hiši sredi Transilvanije vso noč prebira popisane liste, ki mu jih podaja romunski nadrealist, za katerega svet misli, da je že zdavnaj umrl; hkrati ga vidimo v praški pivnici, zatopljenega v pogovor z mladim pesnikom, ki ga je spoznal na tramvajski postaji; v Zürichu se na vrhu hriba pogovarja z Joyceom, v miramarskem gradu govori o nesrečnem Maksimilijanu in pripoveduje o čudni koincidenci v imenu neke pisateljice, njene začetnice - IR - po špansko pomenijo hoditi, po madžarsko pa pisati; v Salzburgu v nočni uri piše na zidove hiš Traklove verze o divji razklanosti, v Tomaju na Krasu prevaja Kosovela, v ljubljanski kavarni starejšemu gospodu istega pesnika citira: Profesor, ali razumete življenje? V Trstu se
poglablja v morska in besedna potovanja nekega ladijskega kapitana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani