Pa nisem sam lazil okrog njenega doma. Tako nekako petero ali četvero nas je moralo biti, zakaj nekega večera je bilo - tako pod jesen je šlo, tuintam je že padalo listje, kakor se dobro spominjam - nekega večera je bilo, ko sem slišal mrmranje in godrnjanje in preklinjanje nekje blizu, pa nisem mogel nikogar videli, ker je bila noč temna kakor jazbečev brlog. In tudi tisto sem mislil, ko sem stal pod oknom in govoril z dekletom, da bodo že do mene prišli, če imajo meni kaj povedati.