nova beseda iz Slovenije
našem solnčnem Jugu zbirali moči ‒ kdo ve? ‒ za | neizrečeno. | Tu pride ta prevratnik, moj sin prvenec in naslednik | A |
škodljivo ... Verjemite mi, gospod Kadivec, da sem vam | neizrečeno | hvaležna za lepe nauke.Gotovo, Gornika je treba | A |
prišli v trenotku, ko moram nemudoma - - Res, | neizrečeno | me bo veselilo, če me posetite, - ali danes | A |
In ljudi! | Neizrečeno | veliko ljudi je na svetu.Izpočetka te je strah | A |
taboriščem sem kupil njegovo knjigo. In tako | neizrečeno | sem bil presenečen, da imam v roki pričevanje | A |
je posedel ob zidu na mokra tla. Minila je | neizrečeno | dolga doba.Večnost. | A |
"Morebiti mi bo potem laže pri srcu!" Pa | neizrečeno | se prestraši, ko vidi, da otrokova desna ročica | A |
kosilu. Napol ležé, napol sedé vleče Premec z | neizrečeno | zadovoljnostjo dim iz kratke pipe; mlada tovariša | A |
dela. . / . / stran 136 . / Anica bi bila | neizrečeno | rada imela lopico pred hišo, kjer bi šivala | A |
prišel zdaj pa zdaj v vas. Zakaj doma se je | neizrečeno | dolgočasil: oče in mati sta obravnavala svoje | A |
jaz ne zapomnim,« je dejal óni. »Lepo je bilo | neizrečeno, | vse se je svetilo in bleščalo, in Vito vec je | A |
pomaknjeni na uho, in s kratkim mečem na strani, je | neizrečeno | ugajala Caheju, ki jo je ogledoval od vseh strani | A |
grenkih je moral kljub vsemu temu požreti. | Neizrečeno | pa se je čudil, da je Viljem tako lahko prišel | A |
še tako drezal in vlekel. Stara mati so imeli | neizrečeno | potrpežljivost z njo; jaz sem jih le občudoval | A |
leto, kar se je cunjarici prav malo, očetu pa | neizrečeno | veliko zdelo.Avguštinu se je prav dobro godilo | A |
veselje je bilo v lemenatu čevlje snažiti. Z | neizrečeno | jezo jih je drgal in likal, revežu je o vseh | A |
rečeh s svojimi učeniki ne ujema. Vendar jo je z | neizrečeno | potrpežljivostjo privozil do tretje latinske | A |
vsako novo iznajdbo, tedaj tudi jeklena peresa, | neizrečeno | sovraži, hitro je pometal svoja skozi okno in | A |
knez, vendarle grof ali vsaj baron. Imela bi ga | neizrečeno | rada, če bi ponoči še tako smrčal, da bi imel | A |
odgovori mu Matizelj, bržkone zato, ker jo je on | neizrečeno | rad jedel.Piškur si je precej drugo jutro naročil | A |
sneg na toplem soncu, kdo more za to? Miško res | neizrečeno | rad je suho slanino, kakor je prerokoval Matizelj | A |
je bila rešena. Strašno bi bilo, nepopisno in | neizrečeno, | ako situacija ne bi bila rešena in bi situacija | A |
ljudi, moških in žensk, so bili zaripli, temni, | neizrečeno | surovi in živinski.Dolgo nisem razločil, čemu | A |
blatne in z lužami pokrite ... Take dni je bilo | neizrečeno | pusto v Smerečju, precej velikem trgu nekjé | A |
”Ostani, fant!“ -- | Neizrečeno | sladko mi je bilo pri srcu in grizla sem se | A |
stran 46 . / Tresla sem se v njegovem objemu, | neizrečeno | sladko mi je bilo.To je bilo tisto življenje | A |
je roko in komaj da mi je pogledal v obraz. | Neizrečeno | smešna se mi je zdela moja črna obleka in strgala | A |
vroče od vina, ga je obsenčila tista jokava, | neizrečeno | zoprna sentimentalnost, lastna slabotnim ljudem | A |
se je poskrilo po senčnih kotih ... Dolgčas, | neizrečeno | dolgčas! Že od nekdaj nisem vedel po kosilu | A |
se spomnil na svojega dekleta, na Miciko, in | neizrečeno | hudo mi je bilo pri srcu. Spet so me gnali | A |
osemnajstimi leti! . / . / stran 112 . / - - | Neizrečeno | mi je prijetno!Že davno bi vas bil rad poznal | A |
je prestrašil, kakor da bi bil zamudil nekaj | neizrečeno | lepega in njegovo srce je bilo precej vse polno | A |
pa sta se napotila v klanec. Hanci je bilo | neizrečeno | sladko pri srcu: stopala je za njim z bosimi | A |
trkala in prosila, kakor si ti trkal in prosil? | Neizrečeno | sladko bi ti bilo pri srcu, prav počasi bi srebal | A |
pa zdaj malo zakašljal, nobenega človeka. | Neizrečeno | dolgočasna vožnja po tej pusti, speči ravnini | A |
jaz - čemu, to sam Bog vedi. Ali bilo mi je | neizrečeno | tesno pri srcu.Tisti čas sem se zavedal z vso | A |
smuknila roka pod rjuho nazaj. Vse to je bilo | neizrečeno | grdo in umazano.V mojem srcu pa je rasla polagoma | A |
videl, da so bile hlače prekratke, preozke, | neizrečeno | smešne.Treba je par novih - kako, vraga! | A |
in edini, in povem ti, da sem tvoje ponudbe | neizrečeno | vesel.Ali tvojih naklepov ne smem odobriti. | A |
Herbart se zave, se prime za glavo: »O, tako | neizrečeno | sem utrujen.Pustite me, vsaj spočijem naj se | A |
ga ne žene, nikamor od ljubih in dragih. Tako | neizrečeno | si želi miru, truden je, večnih bojev prenasičen | A |
In Anica, ta mala, boječa deklica je čutila | neizrečeno | radovednost.Stoinstokrat je pomislila: | A |
krivica jo je pekla v dnu srca, in jo je bilo | neizrečeno | sram pred njim radi moža; še huje jo je bolela | A |
pri slabi luči čitati o mučenicah in mučencih. | Neizrečeno | se ji je bila priljubila knjiga. Prečitala jo | A |
rane, ki ji jo je usekala včeraj smrt moževa. | Neizrečeno | huji je bila današnja bolest.Temna in neponehujoča | A |
ljubezen je bila grenka. Samo bala, bala se je | neizrečeno | za dete. In ko se je proti jutru dete | A |
Rahlo zavidanje se je vzbudilo v fantu. | Neizrečeno | rad bi bil nesel bandero sv. Lucije.Rajni Lovrič | A |
kakor je res, je mislila, da stoji pred njo. | Neizrečeno | je bilo Jeričino hrepenenje, da bi kedaj videla | A |
govorila zadnje besede. In dvignila je obraz, | neizrečeno | bled in bolesten in čakala, da poreče Jerica | A |
Prav nad oko mu je sedla ena. | Neizrečeno | usmiljenje je napolnjevalo mater, videčo otrokovo | A |
bili ženi na planem in sta srečali Lipeta. | Neizrečeno | čustvo sreče in veselja je vladalo v Anici. | A |
moja edina tolažba in, če si kdaj morda opazil | neizrečeno | ljubezen, ki je vezala potrtega tvojega očeta | A |
Ljubi domovino! Ali na svetu sem | neizrečeno | trpel! ‒ TRETJE POGLAVJE Čito sam u starih | A |
sem mislil, da bi bilo to vse tako lepo in še | neizrečeno | lepše, nego ste vi dejali, ko bi lastnik ne | A |
izmed štirih rojenih pri življenju ostalo hčer | neizrečeno, | zato ji ni hotel veselja kratiti s kako prepovedjo | A |
nič ti ne bo storil. Saj te vendar jaz ljubim | neizrečeno | bolj, ko te more tvoj oče, ki je celo preoster | A |
obali ni nihče ničesar vedeti hotel, kar je bilo | neizrečeno | čudno in nerazložno.Da so prekomorski lopovi | A |
bilo nekdaj in zakaj sem dom zapustil. Rad, | neizrečeno | rad bi bil šel večkrat na dom pogledat, kako | A |
duplo. . /\ .. stran 92 . \/ Marko je bil | neizrečeno | vesel.Takoj je sklenil, da steše korito in da | A |
tri sto sedem in osemdeset maršev premarširal, | neizrečeno | moskovsko zimo in lakoto prestal, trikrat sto | A |
navzočnost, seveda, če me boste vrednega spoznali.« » | Neizrečeno | ste ljubeznivi,« zavrne guvernanta z ironičnim | A |
in zardi sama pred seboj. Kako je vendar to | neizrečeno | čudno, da so vse te besede prav iz njenega srca | A |
dirjal, ker sem bil trdno prepričan, da jo bom | neizrečeno | razveselil.A kaj še! | A |
Dekle je poznal in vsaka misel nanjo mu je bila | neizrečeno | sladka, skoraj ljubezni podobna, toda Tine je | A |
občutila, da ima otroka rad, in je bila tega | neizrečeno | vesela.Vse bi bila dala, če bi bila vedela, | A |
je zato berač in nesrečen ubožec! Vsi so se | neizrečeno | veselili Zaline rešitve in blagrovali njen prihod | A |
zemeljske teže, kjer mi je tako lahko, tako | neizrečeno | lahko pri srcu; ali pa me pogrezne globoko v | A |
nosi. Oh nesrečna sem, strašno nesrečna, tako | neizrečeno | nesrečna!Borila sem se, dokler mi je bilo moči | A |
ljubeznijo svojo. In vendar je bila nesrečna, tako | neizrečeno | nesrečna! Ona se ni smela vdati in prepustiti | A |
Valentin izgovoril z mehkim glasom, pogleda jo z | neizrečeno | milim očesom.Vsa njegova ljubezen je bila v | A |
če se me dotakneš ti, spreleti me tako čudno, | neizrečeno | sladko čutilo!A ‒ vi moški ne umete tega! | A |
Metka svojemu ljubčku roke na rame, gleda mu z | neizrečeno | mehkim, rosnim očesom v obličje ter pravi: | A |
tiho, mirno dalje dalje, vname se ti v prsih | neizrečeno | hrepene nje; dvigniti bi se hotel v jasno višavo | A |
prepričuješ, da je nemogoče; ne posluša te, čuti se | neizrečeno | nesrečno, samemu sebi se smili!‒ Pa pusti ga | A |
zbral in združil sem jih, in vendar težko grem, | neizrečeno | težko. Dela, ne omaguj, ne toži, saj veš, da | A |
zadnje, zame pa najstrašnejše. Mene dobro petje | neizrečeno | gane in prevzame.Nobena druga reč me na svetu | A |
božala in se z njim pomenkovala. To je volka | neizrečeno | veselilo.Poslušal jo je rajši in izpolnjeval | A |
cesto, gredočo iz Soteske v Podturen, in je tako | neizrečeno | bogata z razvalinami, jamami, strahovi in divjimi | A |
našel postelje prazne, videl pa je skoz okno vso | neizrečeno | krasno podobo Jutrove dežele, katero so zapustili | A |
svetu toliko, kolikor oženjenih Janezov, torej | neizrečeno | mnogo.Ali skoro vsak, ki to ime sliši, pomisli | A |
po ti dogodbi sva naredila poroko in svatbo. | Neizrečeno | čudno in skoraj nemogoče se mi zdi, da bi se | A |
Hišna odgovori: »To se zdi tudi meni | neizrečeno | čudno.Če jo pobaram, pokima z ramama in pravi | A |
skoraj vsak dan, ni zapazil nikoli te neenakosti. | Neizrečeno | ljubek, mil in dražesten je bil Julkin obraz | A |
pa ji ni dopuščal, da bi sprejela kak denar. | Neizrečeno | se začudim, ko mi pove naenkrat, da mora pustiti | A |
molitev tudi iz bukev. Tej pobožnosti se je | neizrečeno | veselila stara Lojza in kar solze jo oblijejo | A |
pankrti« z domačo deco enako, to se pravi, večidel | neizrečeno | borno, beraško, da bog pomagaj!Dostikrat niso | A |
veselilo, ko se je prepričal, da ga ima tako | neizrečeno | rada.Kadarkoli je prignal, ga je čakala pred | A |
usmiljenega Marka! Ta razloček je bil ogromen in je | neizrečeno | dobro del živini.Prva dva meseca je trpel črednik | A |
dobrih ljudi bo moral zapustiti. Vaščanom je bilo | neizrečeno | žal, da bodo izgubili vrlega črednika in morali | A |
Možiček me pelje v svojo hišo. | Neizrečeno | prijazno me pozdravi Nežika in obžaluje mojo | A |
k nji ‒ Črnetov Jože. Reči mi je, da sem se | neizrečeno | veselil te novice.Poznal sem dobro njene in | A |
Matiček, oženi se in gospodari!’ Jaz sem se | neizrečeno | razveselil, kakor pač fantalin, ki ni še nič | A |
kako me je novi stan spremenil. Bal sem se | neizrečeno, | da ne bi zagazil in zapravil vrtuljo.Kupil sem | A |
dopovedala. Druge krati se je vselej obnašal | neizrečeno | resno; preden je zinil kako besedo, jo je vselej | A |
dijaki, zapojo oni in za njimi zopet dijaki. | Neizrečeno | je očarala celo društvo Prešernova »Železna | A |
ti bom povedala. Možu je umrla žena, ki jo je | neizrečeno | ljubil. Brez nje ni mogel živeti v svoji hiši | A |
minila. To najino petje mi je prišlo na misel, | neizrečeno | me mika, da bi slišala zopet enkrat te nedolžne | A |
‒ Jaz bi bil Prešerna | neizrečeno | rad poznal, ali nisem ujel nikoli prilike, da | A |
popotniku tudi Benetke, kar je pa prazna bajka. | Neizrečeno | me je mikal tudi dražestni pot v Bakar.To mesto | A |
jim velim, naj mi povedo kaj o kačah, ker sem | neizrečeno | radoveden slišati kaj novega o golazni, katere | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |