Kakor varne iskre na črni utrdbi, med kopno zemljo in neskončno vodo, vmes pa hangarji polni stare tržaške zgodovine. In vse zadelano z velikimi culami teme, nad vsem pa kroženje dveh žarkov iz steklenega svetilnikovega očesa, ki se neutrudno vrti. Zdaj zaradi megle precej krmežljavega očesa.