mož (701-800)

svoje fare?« »Gospod župnik,« se izgovarja	mož,	»drugi hodijo pa v našo, in vi ste tako dobri	A
ko ga je prosil, naj jo pride popravljat. A	mož	mu ni dal miru, dokler ni bilo delo izgotovljeno	A
z Rozalko, ne z Anico. »Moder fant, moder	mož,	« sta dejala moža. »Skoraj premoder,« je menila	A
pa, kdo ga tam zažiga? Tam ga pa žge divji	mož.	Suhega štorovja je bil nanosil velik kup in divji	A
hitro zmrači.« . / . / stran 174 . / Stari	mož	zleze na drevo.Ko je prilezel že dosti visoko	A
prijel in ki je bila po viharju nalomljena.	Mož	pade na trda tla, a prileti tako nesrečno na	A
pameten bodi!« In če je Juri ugovarjal, je bil	mož	hud.»Molči, ti pravim,« je dejal.	A
ponoči kam dalje iti. Z dolgimi koraki je stopal	mož	proti domu, in samo kratki kožuh in kosmata	A
razvrstili.« »O gospod sodnik,« se ponižuje	mož	s klobukom v roki, »bil sem enkrat, bil, a sedaj	A
peljal iz gozda. »Ali ste kaj ubili?« vpraša	mož	Rožanca. »Mi lovimo kar za kratek čas,« odgovori	A
To ste lovci, da!« pravi Šimen. »Veste kaj,	mož?	Vi niste Pečar; kaj ne, da ne?«	A
stran 200 . / Preroškega duha je bil mladi	mož,	zakaj vse dopoldne in še popoldne dolgo časa	A
pa se ni bil povrnil z njimi, zakaj imel je	mož	to koristno navado, da je v druščini sicer rad	A
mu je pokazal zobe tako neprestrašeno, da je	mož	videl, da je bolje z lepo ga nagovoriti. A niti	A
eno kapljo dobrega slivovca. Potegni!« pravi	mož	in ponudi opleteno posodico, ki mu je visela	A
velikimi obrestmi. »Vidiš, ljuba duša!« pravi	mož.	»Kako prav sem jaz zmeraj govoril!	A
mislil na to. Bal se ga pa Juri ni več, ker je	mož	tako prijazno govoril z njim in on mu tudi poplačal	A
»Hudo je, če katerega taka zadene,« povzame	mož.	»Ampak to rečem, da je bil fant priden, priden	A
to vse le vraža.« »Menda bo tako,« odgovori	mož	s klobukom v roki in se praska za ušesi.»Mislil	A
/ izmed domačih. Še bolj pa se je razjaril	mož,	ko en teden ni bilo nobenega pisma.Sam je letel	A
našemu Štefanu. Bog mu bodi milostljiv!« vzdihne	mož	in si obriše z dlanjo oči.»Včeraj ti nismo verjeli	A
»Torej je res umrl?« »O, res, res,« tarna	mož	in pelje Ožbeta nazaj proti hiši, iz katere	A
pogovor na pravo pot. O vremenu je govoril stari	mož	in kruha prigrizoval, letino je hvalil in mater	A
je pogorelo vse posestvo. Ves obupan je bil	mož,	in kaj mu je pomagalo, če so za nekaj časa zaprli	A
stran 247 . / Z nepretrganim delom je dušil	mož	svoje misli in svoj spomin, a kakor hud duh	A
okreval in da se bosta še vkup veselila. A	mož	je odkimal.»Moj dan je dozorel, da se že osiplje	A
Urša, ti pa res lepo pripoveduješ,« je dejal	mož,	in Urša se je zadovoljno obliznila.»Primojdunaj	A
. / stran 249 . / »Kaj vraga!« se je čudil	mož.	»Da bi bilo to tak hud greh?	A
zavpila Urša: »Premec, spomni se duš v vicah!« in	mož	je utihnil.Toda le, kadar je bil trezen; kadar	A
Uršo, ki je bila že popolnoma prepričana, da je	mož	vse drugačen, in to jo je žalilo tembolj, ker	A
spravila v grob.« »Kaj pa ti veš!« mu je ugovarjal	mož.	»Samo pijača me še veže na ta svet.«	A
Križan stopi do zdravnika. Ko ta pride, se je	mož	zopet zavedel.»Meni ni treba nobenega mazila	A
vrsta ljudi proti pokopališču, zakaj znan je bil	mož	povsod, sovražili ga pa niso. Primož je bil	A
rekla: »Oh, ljudje božji! pozna se, da ga je	mož	rad pil, ker gre tako dež.«‒	A
na tem svetu? Ampak moj Tone, to je pa drug	mož.	Ne bom ga hvalil, ker ga vsi poznate.	A
človekom. Da bi bil le že Gašper enkrat njen	mož;	potem bo ves drugačen. Po božji službi so se	A
/ stran 31 . / Da se to vidi?« se je čudil	mož.	»Poglejte!« je dejal Miha in mu dal daljnogled	A
vseh kočnikov v ustih?« »Nobenega,« je dejal	mož.	»Potem seveda ne morete nič videti,« je menil	A
slabo vreme.« »Prekleta putika!« je javkal	mož.	»Vse nič ne pomaga; nobene toplice niso zanič	A
kako je prišlo enkrat povelje, da naj vsak	mož	pove, koliko patron je postreljal prejšnjega	A
nič mar, je dejal nadporočnik; jutri mora vsak	mož	to natanko povedati. Ali smo mendrali!	A
Gašper; »in jaz jih plačam deset, če ne ostanem	mož	beseda.« Svetilka na mizi je začela pojemati	A
da je malokje žena brez krivde, če ne ravna	mož	lepo z njo.Ona pa je vendar razumna, brhka,	A
dejala žena. »Tako mi je pa hudo,« je dejal	mož,	sedel k Tonetu in ga objel čez ramo, »kakor	A
preveč škoda. To je bil pa Tone vendar drug	mož.	« »Tebi pa tudi ni bil všeč.«	A
vendar se je razdrla, in Tone je bil boljši	mož.	Morda se ta zveza tudi razdere.	A
celo Tetreva ni bilo zraven, tako da je bil	mož	skoraj užaljen. Samo to bi bil pripravljen izpričati	A
« »Ta sramota, ta sramota!« je tožil stari	mož.	»Kakšna sramota?« je dejal Bric.	A
pojdi, Bric, kar pojdi!« ga je odpravljal stari	mož.	»Saj grem,« se je obotavljal cerkovnik.	A
vprašala v strahu Mana. »Ej, tako,« je mrmral	mož.	»V glavi se mi vrti, in tema se mi dela.	A
mislila Jerica, ki je bila zapazila, da ne vzame	mož	nikoli tega svojega prijatelja v misel, da ne	A
ne mogla braniti. Prav žalilo jo je, da ji	mož	ne odkrije svojega srca, da bi vedela, kako	A
žena, ki jo je obšla groza. »Nič,« je dejal	mož,	hud, da ga je žena premotila in da ga ima morda	A
sorodnika Tetreva, ki ga je radosten pozdravil. Ta	mož,	ki se je najrajši držal Rožmanove krčme, je	A
zna vsak,« se je jezil Gašper; »ampak kdor je	mož,	naj dokaže, kar govori.« Razgret od vina in	A
peči. »Zakaj nisi v postelji?« je vprašal	mož.	»Ne morem spati,« je dejala žena, ne da bi se	A
užaljeno. »Kaj me tako gledaš?« je zarohnel	mož.	Mala Jerica je zagnala jok in se stisnila k materi	A
In kdo je kriv?	Mož	Gašper.In kaj mu je storila ona?	A
spačenim obrazom. Zjutraj je vstala Jerica, ko je	mož	še spal.Hodila je po prstih, da bi ga ne prebudila	A
prinese novi dan. Nadejala se je, da jo poprosi	mož	odpuščanja, in se bala razgovora z njim.Neprijetnih	A
odgovora, sta potrta in prestrašena umolknila.	Mož	in žena sta molčala.Jerica, ki je pričakovala	A
molčala. Jerica, ki je pričakovala, da ji pride	mož	skesan nasproti ali da poskusi s prijaznostjo	A
posebej kaj zvedel, kako govore ljudje, toda	mož	je samo trdil, da je že takšna letina in da	A
večera pri Rožmanu prislonjenega moža, »ti si še	mož,	kakor se spodobi. Žene sicer nimaš pri sebi	A
in nisi pravzaprav ne fant ne vdovec, ampak	mož,	ker imaš denar.« »Nič se ne boj, Gašper,« je	A
opotekala proti cerkvi. Za njo je prirohnel	mož	Gašper, pijan in divji. Tone in Janez sta se	A
žival ne človek. Če bi bilo v naši vasi toliko	mož,	kolikor je klobukov, bi tebe iz vsake poštene	A
ravnaš ti, Gašper, z ženo, to je sramota. Moj	mož	mene še nikoli ni udaril; ti pa hočeš vpeljati	A
kaj se bo razvilo iz te nesreče. Morda se	mož	spametuje in poboljša, in to bi bila sreča za	A
naštela dvanajst. Obšel jo je strah, ker je bil	mož	tako nemiren in je govoril tako čudno.Pritisnila	A
jo je skrbelo, v kakšnem stanju je zapustil	mož	gospodarstvo. Če sta namreč mož in žena poštena	A
je zapustil mož gospodarstvo. Če sta namreč	mož	in žena poštena in pametna, imata oba natančen	A
imata oba natančen pregled vsega premoženja.	Mož	ne skriva pred ženo ne svojega denarja ne svojih	A
spravlja na tihem v svojo skrinjo. Naj umrje potem	mož	ali žena, bo vdovec ali vdova dobro vedela,	A
marsikaterikrat vračilo dolgov, katere je bil	mož	že poravnal. Zakaj denar je velika skušnjava	A
kmalu poravna, kar se je bil zadolžil rajni	mož,	da se izogne sodnemu postopanju; takoj pa naj	A
za nikogar skrbeti, ne gre nikdar v krčmo.	Mož	ji je dokazoval, da je to vse kaj drugega; Tone	A
časa.« . / . / stran 159 . / Rozali se je zdel	mož	lahkomiseln; zato je s podvojeno pazljivostjo	A
pasel.« »Gašperjevo, praviš ti?« se je praskal	mož	za ušesi. »Malo star sem že in nekako trd v	A
s Tetrevom na pašo, so se prepričali, da je	mož	resnico govoril. Velika, mehka tratina je bila	A
pa ne pride do dna. Notri stanuje podvodni	mož	v velikem gradu, ki je iz samega stekla.Mize	A
Neki priden fantiček je bil notri in povodni	mož	mu je vse razkazal in mu tudi rekel, naj si	A
z dvojnim pokrovom.« »Kakšen je pa povodni	mož?	« je vprašala tiho Rozalka. »Tak kakor kak drug	A
kupil. Seveda, ker jih ni bil kupil; povodni	mož	mu jih je bil dal.O, kdor se povodnemu možu	A
bolj pa je hrepenel, da bi ga videl. »Povodni	mož,	« je razlagal Tetrev, »ima sam vsega dosti, rad	A
je dejal Gašper. »Suhe klobase ima povodni	mož	posebno rad,« je dejal Tetrev. »Jaz mu jih bom	A
krhljev.« »Suhih hrušk in krhljev ne mara povodni	mož,	« je povedal Tetrev; »rajši ima posušene češplje	A
in nikomur nič povedati; sicer bi se povodni	mož	razsrdil in enega za drugim za pete v vodo potegnil	A
pogledali proti tolmunu, kjer je imel povodni	mož	svoj grad, je bila teta huda in zmerjala je	A
dejala Mana. »Gladež je zelo pameten in moder	mož;	ampak Jožek nima več matere, in materino srce	A
lenuhi.« »Prav huda ženska je to,« je godrnjal	mož,	ko je nesel v piskrcu zabelo domov.»Rajni Gašper	A
ugajale. »Kdor zna delati in tudi dela, ta je	mož.	Vse tvoje polje, Gašper, bi bilo sama goščava	A
stric, ga tudi za Gašperja ne bo,« je dejal	mož,	hud kakor vsak, komur je nehvaležnost plačilo	A
glavna vrata, da je morala vsa vas videti, kakšen	mož	je Tetrev. »Dober večer, mati!	A
»Dober večer, mati! Tukajle je	mož	beseda,« je pokazal nase. »Prav, Tetrev,« ga	A
kredita za tisoč kron, in kdor ima kredit, ta je	mož.	« »Tako je,« je dejal Tetrev; »ni krede brez	A
« »Pa drugič, Gašper, pa drugič,« je silil	mož.	»Saj se nič ne mudi.	A
Torej glej, da se poboljšaš, in ostani potem	mož	beseda!« Segla sta si v roke, in obema se je	A
stan, stan trpljenja in pokore, in neki sveti	mož	je rekel, da bi se malokdo poročil, če bi premislil	A
« »To je res,« je dejal Bric, »in ta sveti	mož	je bil gotovo oženjen.« »Če so druge pretrpele	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani