mož (801-900)

Tetreva odpravili. . / . / stran 282 . / Ta	mož	se je namreč zelo bal, da ne bi njegova sorodnica	A
ga ni hotela Jerica več poslušati, to bi bil	mož	prenesel kakor že toliko hudega; a miza je ostala	A
za šestdeset goldinarjev.« Tako je prestal	mož	mnogo sitnosti, preden je prišel do svojega	A
četrtino. ‚Obilna mera res ni,’ mi je dejal	mož;	𠆫om pa molil za vas.’« »Oh, kako si ti krivičen	A
Kakor nalašč.« Po rebri je pripraskal krepak	mož	s koso na rami in oselnikom ob strani in od	A
naj se uči, da postane kdaj imeniten in slaven	mož,	kakršen je bil njegov sorodnik.Ali veste vi	A
opravičeval rajnika Janko. »In vendar je bil slaven	mož.	« »Kaj pravite!«	A
Slovencev na svetu. Ali ni škoda, da je tak	mož	tako pozabljen?Vi se ga še spominjate, drugi	A
oznanjala vsem ljudem, da se je tukaj rodil velik	mož.	« »Prav tako,« je dejal Škorec.	A
je imenitno, in posebno, če izide kak slaven	mož	iz kakšne podrtije. Z vojaškimi zastavami, ki	A
opeko na strehi in misli, da je zaradi tega prvi	mož	v Hrastju!Prav se jim godi.«	A
manj čudil, da se je v taki hiši rodil slaven	mož.	V konstudio.si-1335  ht	A
zdaj kosit, je nezaslišana brezobzirnost. Kot	mož	se je moral upreti, sicer izgubi ves ugled;	A
braniti ne smel, da bi imela jezik samo žena,	mož	pa samo ušesa, tako daleč ne sme segati zakonska	A
od druge strani, kar bi ji bil moral povedati	mož.	Toda nocoj ji ne more nihče nič povedati razen	A
on vrne. Takrat bo žena razumela, zakaj je	mož	moral iti na Mlako, takrat mu bo tudi to iz	A
res tiči,« je nadaljeval Lomast. »Imeniten	mož	je bil Urban, čast domači hiši in nam vsem.	A
majhni ljudje; koliko častneje je, če izide velik	mož	iz majhne hiše.Mlaka je večja ko Hrastje in	A
prišel z Dunaja, mi je vse povedal, kakšen velik	mož	je bil moj stric, kakšen vnet rodoljub in slaven	A
se bo bralo, da je bil tukaj rojen imeniten	mož	Urban Škorec.In vsi ljudje bodo hodili gledat	A
je še na stopnicah obračal in klanjal. »Naš	mož,	pošten mož,« si je župnik mel roke. Zvečer je	A
stopnicah obračal in klanjal. »Naš mož, pošten	mož,	« si je župnik mel roke. Zvečer je pripeljal	A
dati, da bi se izza strica še ven ne videl.	Mož	je bil nevoljen in spričo toliko nasprotnikov	A
napovedan.« »Lenka, ti imaš prav,« je dejal	mož.	»Glej, jaz sem mislil včasih, da je Bog žensko	A
samozavestjo ni prikupil. Ta si je mislil, da	mož	visoko leta, in na tihem želel, da bi nizko	A
vzidati.« »Torej se morajo vdati,« je sklepal	mož,	ki se je bil tako zagrizel v svoje hude misli	A
Pokaži!«	Mož	in žena sta pozorno brala izklesane črke; komaj	A
Ali misliš, da se koga bojim?« je ugovarjal	mož.	»Ne, tega ne mislim.«	A
se dali preprositi. Koliko pa velja dandanes	mož	beseda in kako malo se dobi celih mož!‒ Kateri	A
dandanes mož beseda in kako malo se dobi celih	mož!	‒ Kateri Lomast bi jih seveda tudi trpel poleg	A
spraševala žena. »Kaj bi sklenili?« je dejal	mož.	»Pričakujem, da vsak čas pride Rjavkar prosit	A
mene k seji, bi zdajle vedela,« je oponesel	mož	ženi, za ta primer po pravici, za prihodnje	A
»Jaz da bi se tako ponižal!« jo je zavrnil	mož.	»Nikoli!«	A
menila žena. »Kdor ne prosi, ne dobi,« je dejal	mož.	A kako težko sta čakala oba, da bi prišel prosit	A
Kdo pa je bolj branil kot ti?« se je razsrdil	mož.	»Ali mi nisi vedno trobila, da me hočejo ponižati	A
s seboj. »Ta goljuf, ta slepar,« se je srdil	mož,	ko ga Lomast že ni več slišal.»Vas je ogoljufal	A
Seveda je rekel; toda kaj to pomaga!« je zdihnil	mož.	»Zakaj ne bi vzidal Filip ene plošče tudi na	A
Bravo, Škorec!« je udaril moža po rami. »Ti si	mož,	ki se ne bojiš Lomasta. Dobro si mu zagodel	A
veleva mu stan, pravi Gregorčič; kar more, to	mož	je storiti dolžan.V to zadnjo vrsto spada predstavlj	A
Ali bi se osmešil, ko ima pa toliko imenitnih	mož	pred seboj in za seboj?Ali ni znak plemenitega	A
vstopili trije gospodje; najprej visok, močan	mož	okroglega, rdečega obraza s sivimi brki in veliko	A
radi ga imajo uradniki; za to dokazovanje se	mož	pošteno poti in trudi in je to slepljenje nevarno	A
pristavil: »Kar je, to je.« Ostal pa je precej časa	mož	beseda.Ves teden ni pokusil ne vina ne piva	A
letih tudi gasivec, sploh za občo blaginjo vnet	mož,	odlikovan z vojaško in s civilno spominsko kolajno	A
Velerodni?	Mož	bi takoj čutil, da se Ivan norca dela.Ostane	A
zboleti, potem zahteva tvoj značaj, da ostaneš	mož	beseda.« »Da, mož beseda hočem ostati,« se je	A
zahteva tvoj značaj, da ostaneš mož beseda.« »Da,	mož	beseda hočem ostati,« se je sklonil Ivan pokonci	A
luči in dejal: »Gospoda, med nami sedi slaven	mož.	«Potem je počasi pil in primaknil izpraznjeno	A
izpraznjeno čašo spet k buteljki. »Da, slaven	mož,	« je dejal. »Ki postane kmalu še slavnejši,«	A
rokopisom v uredništvo in sikal med zobmi: »To je	mož	beseda, to je značaj!«Pust pa se je jezil proti	A
razume svoj posel, Pust nič in je tudi figa	mož.	Kdo bi se menil za take ljudi!	A
krajni šolski nadzornik, odločen, a tudi previden	mož,	se je obrnil najprej do tistih očetov, ki niso	A
nadam in hkrati krotil napuh, ki se zaslužnih	mož	tako rad poloti, ki jim nakoplje toliko sovraštva	A
nakoplje toliko sovraštva in zavisti. Zaslužen	mož,	ki hoče, da ga imajo ljudje radi, mora biti	A
in mu ponudil smotko. »Nič nemara,« je dejal	mož	in vlekel z debelimi prsti smotko iz cigarnice	A
gospod župnik! Ne morem, ne smem,« je hropel	mož	in iskal pravih besed za napad.Ker jih ni našel	A
zdrževati! . / . / stran 171 . / Ko se je bil	mož	približal svojemu domu, je s strahom zapazil	A
vendar?« »Izgubljen sem, izgubljen!« je tarnal	mož.	»Zame ni rešitve.«	A
temno noč. »Ali naj me tukaj dobe?« se je trgal	mož	iz njenih rok. »Ata, ata, ostanite, ne hodite	A
»Tiho! Poslušaj!« je dejal	mož	skrivnostno in na pol vstal, kakor pripravljen	A
vedela razložiti čudnega vedenja. Res je bil	mož	zaradi uradnih sitnosti večkrat nataknjen, a	A
štiri cevi name namerjene, tam, tam,« je kričal	mož	in kazal proti vratom in z njim so kričali prestrašeni	A
pomirilo razburjenega duha. Opolnoči pa je planil	mož	iz postelje. »Ali slišite?« je zakričal in spravil	A
»Pst! Tiho!« je dejal	mož	ter vzdignil kazavec in oči. »Le poslušajte	A
posteljo; sina pa mati ni pustila k njemu.	Mož	je zaspal; žena pa je bedela in molila ob njegovi	A
bolezen. Težko je čakala dneva, in kadar se je	mož	preganil ali zaječal, se je sklonila čezenj	A
ihtenjem pripovedovati, kakšen je prišel njen	mož	domov, kakšna je bila noč.Načelnik je strme	A
bo dolga.« »Na otroke in ženo mora pa pošten	mož	in oče tudi misliti.« »To je tudi res,« je dejal	A
v mislih umrlega Petana. Da je prav storil	mož,	ker je umrl, tega mnenja so bili vsi, češ da	A
žena ali hči par kokoši, nekaj jajc ali masla,	mož	izkoplje nekaj krompirja, otrese kako hruško	A
kaj zaslužili, in podjetnik je bil postrežljiv	mož.	Kar nič se ni razveselil Ivan tega naprednega	A
. / »Zakaj pa ne, gospod Korbin?« je dejal	mož.	»Če pridejo tujci, bo nekaj dobička; toliko seveda	A
dela in še prositi Boga, da bi je ne pretepel	mož,	ko pride iz gostilnice.Kako morajo ravnati z	A
toliko moška,« je dejala Cila, »kolikor marsikak	mož	ženski.« »Tu jo imaš,« si je mislil Andrej.	A
časa sem,« je dejala možu nekega dne Gričarka.	Mož	je zmignil z rameni: »Kakor se mu zdi.Nekateri	A
Alessandro Strada, Furlan z Goriškega, živahen	mož,	kakšnih trideset let star in silo prijazen.	A
razmere. Tujec Gričarjev zet, tujec Micikin	mož,	tujec posestnik, gospodar v Šmihelu!Da, takšen	A
nikoli ne začne, nikoli ne konča, Zefa,« je dejal	mož	in rezal mrzlo pečenko.»Pohvali ti, Zefa, doma	A
z možem, da bo delala čast očetu in da jo bo	mož	spoštoval; predvsem da ne sme biti predomača	A
kolikor se mu je je bilo nabralo med tednom.	Mož	je mnogo vedel in malo naredil, mnogo pravil	A
»Kaj! Jaz da nič ne vem,« je udaril	mož	ob mizo.»Jaz vem to, da se je že marsikak smrkavec	A
posadili za mizo in prinesli vina, da bi dobil	mož	več poguma.Potem so mu začeli od treh strani	A
Molčala sta oba, Zefa užaljena, da ji očita	mož	prevzetnost, kakršne si ni bila v svesti; v	A
kravo od Korbinke. Ivan ga je pozdravil, in	mož	je menil prijazno, če smo že doma in kaj je	A
nanosila na mizo v Žvarovljah!« jo je slavil	mož.	»In koliko grošev sem pustil doli!	A
soproga. Zefo je začelo jeziti, da se ne šteje	mož	več neizmerno srečnega poleg takšne zene.Moški	A
Moški se ji klanjajo, ženske jo gledajo; samo	mož	se drži pusto.Oh, pač res, za kar se človek	A
»Kaj pa hočem? Prijazen	mož	je in tako domač, nič gosposki.Doma mi na moč	A
No, torej! In Tomažon je	mož.	Kaj pa takšne ženske!	A
je vse kipelo; on je ostal hladen. Ali je to	mož?	‒ Oh, kako bi bila šele skočila gospa razjarjena	A
privošči soprog nezgodo! Kako bi moral bežati	mož!	Tako jo je samo nekaj časa začudeno gledal; potem	A
Spomnila se je gospoda majorja. To je bil	mož,	to kavalir, ki bo postavil na odgovor zarobljenega	A
zrastel potem njen ugled, in kako osramočen bo	mož,	za čigar ženo se je moral potegniti njegov prijatelj	A
ne smeš ti več podpisovati? Saj nisi ti več	mož;	ti si preklican.« »Ne zamerite, Gostič, da sem	A
nemškega cesarja Friderika IV., je bil miroljuben	mož	in varčen, sila varčen. Vzdignila pa sta se	A
Urh. Kajti Friderik, ošaben, strasten, silovit	mož,	je imel tedaj že blizu osemdeset let in je bil	A
pridobiti veljavo. Glava jim je baron Urh Eizinger,	mož	prebrisan, zgovoren in ‒ zaradi česar mu je	A
računov, ga je razžaljen zaradi nezaupnosti,	mož	začel sovražiti.Maščevanja željen si je znal	A
ampak načelnik krojačev, svojeglav in prepirljiv	mož,	kakor sploh krojači tiste dobe, ta je izpodbijal	A
dosega le cesarske, ampak tudi veljavo največjih	mož	starih časov, ki so, tavajoč sicer v temi krivoverstva	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani