Primož je bil s svojo družino med pogrebci, in pred njim je na glas molila stara Urša, Premčeva gostja, in vmes vzdihovala: »Oh, ti ubogi Premec, kakšno smrt si storil, oh, ti reva stara!« Ko so pa prišli do groba, se je obrnila in rekla: »Oh, ljudje božji! pozna se, da ga je mož rad pil, ker gre tako dež.« ‒