mož (1.001-1.100)

Policaju je bil vedno bolj sumljiv. Kaj, ko bi	mož	nameraval kaj nepoštenega?Ničesar se ne ve.	A
pove vso resnico in gospod hitro spozna, da je	mož	pošten, zatorej mu veli iti, kamor hoče. Glede	A
srce se ji je tajalo pri teh besedah. Tako nje	mož	še nikoli ni govoril.O da bi ostal tak!	A
môči uiti rablju, in udal se je v svojo usodo.	Mož	ga prime v roke in ga dene v stekleno posodo	A
prostost sleherni grižljaj. . / . / stran 11 . /	Mož	zaveže Slinarjevo ječo na vrhu s papirjem in	A
jelen plane, hoče k svoji ‒ roke širi ‒ pada,	mož	z lupino v dno brezdnà renkoče, ‒ ‒ ‒ ‒ ‒	A
belega dné. Kmalu, ko se je zdanilo, pride	mož	v sobo in odpre okno, toliko, da ni pohodil	A
Slinarja. Njegova sreča je bila tudi, da se	mož	ni ozrl na njegovo nekdanjo ječo, sicer bi bil	A
Slinar se je stisnil v kotiček; ko je pa	mož	odnesel peté, spusti se urno po zidu, in kar	A
potreboval več ali pa tudi manj; to je tako, kakov je	mož	in kakeršni so koraki. Zdaj stojiva tu, kakor	A
veliki »hotel«. Zraven hotela si je prileten	mož	za silo napravil mizo, na njo postavil sodček	A
. / . / stran 31 . / Pozneje mi je pravil	mož,	da cerkev nima orgel in da prihajajo na shod	A
godci, ki so neki povsod znani in zelo čislani.	Mož	mi je tudi pravil, da je že od nekdaj navada	A
stare pravice; če so pisane ali ne, tega mi	mož	ni vedel povedati. Medtem se je storila noč	A
žganjarja se je pa zbral kolobar bolj postarnih	mož,	vsi so ga pokali iz kratkih pipic in se razgovarjali	A
bilo, ne vem, kako bi prebil,« povzame star	mož,	ki se je držal v dve gubi.»To vem, da bi že	A
ognja, pride od druge strani majhen, lepo rejen	mož	srednje starosti, za njim hiti drug z obvezano	A
večer, ali bolje, dobro jutro,« nagovori prvi	mož	druščino. »Bog ga daj!« mu odgovore.	A
ravnokar sem mu potrebil tri zastarane kočnike.«	Mož	z obvezano glavo vse potrdi in vedno prikimuje	A
ogledovali in občudovali zob, in ker so videli, da je	mož	res pripraven, so dobili korajžo.Drug za drugim	A
Tako je šel od ognja do ognja.	Mož	si je zaslužil lepe krajcarje. Ko pridemo k	A
ravno svojo pipico pri ognju prižigal. Mladi	mož	se je tako prestrašil, da mu je padla pipica	A
zadonelo. Zdaj se vendar predrzne spregovoriti star	mož:	»Ne zamerite, gospodje!Dovoljenja za ogenj res	A
žandar nad našim zagovornikom, »in odkod si?«	Mož	se malo obotavlja, ali žandar še ostreje zarohni	A
malo obotavlja, ali žandar še ostreje zarohni;	mož	mu pove in žandar vse zapiše v svojo listnico	A
Prišel je tudi gospod župnik, sivolas, suhoten	mož,	črnikastega obraza, živih oči in šegave govorice	A
punctum ... bil mi je prav na jeziku, ko pride mlad	mož	‒ bil je učitelj, kakor sem pozneje videl ‒	A
katerimi je pri majhni mizici sedel star častitljiv	mož.	Položivši predenj svoj óbol vstopimo v velik	A
Nedaleč od mene je sedel majhen, dobro rejen	mož	drobnih oči in na kratko ostriženih las.Ta mož	A
drobnih oči in na kratko ostriženih las. Ta	mož	se je neprenehoma takó glasno in od srca smejal	A
kolesa na samoležnem vozičku, katerega je star	mož	s plevelom naloženega pred sabo peljal.Levo	A
pokojni profesor Metelko ni bil učen in moder	mož?	In učenjak, ki je Slovencem v nemškem jeziku	A
nehvaležno. A kraj vse nehvaležnosti število teh	mož	vendar ni tako neznatno, kakor bi se morebiti	A
To je korenika! To je	mož,	kolikor ga je pod košem. Tako se govori!	A
neki se ta žival imenuje po nemški?« govori	mož	bolj sam vase, nego svoji zakonski družici,	A
gostu raka ponuditi.« . / . / stran 26 . /	Mož	ni dalje poslušal, šel je iz kuhinje in je razmišljal	A
Nikdar ničesar!	Mož	stopi za hišo, pomakne si klobuk na čelo, položi	A
ali resnica je, da ga je popadel silen smeh.	Mož	se je smejal in smejal drže se z obema rokama	A
Hipoma pa zablisne nekaj na krčmarjevem obrazu in	mož	si z kazalcem desne roke potrka na čelo v znamenje	A
Koliko nog ima rak? Na to vprašanje	mož	nekoliko pomisli, potem nas omeri od nog do	A
bi nam bil kolikor mogoče jasen in razumen.	Mož	ne ve, da ima pred seboj ljudi, ki so o tem	A
ker le s takšnim bi se mogli zadovoljiti.	Mož	se na to opomnjo malo nasmehne in začne razlagati	A
se je sprva stvar smešna zdela, a naposled je	mož	vendar verjel.Pišoč Slavo kranjske vojvodine	A
Zato se opira na svetočanstvo vere dostojnih	mož	»sowohl von hochfürnehmer als gemeiner Condition	A
pravil mi je pa o njem vse časti in vere dostojen	mož,	ki je stal poleg tehtnice; bržčas ga je tudi	A
bili najsrečnejši. V tisti hiši je stanoval	mož	samec, ki so mu ljudje sploh rekali: gospod	A
‒Hm! Stari smo že, ‒ je odvrnil	mož.	‒ Tramovje je zaškripalo.	A
ki se niso mogli izogniti mrazu in dežju.	Mož	je molčal.Zamislil se je in ni pazil na ženine	A
ko da bi jo nevidna teža pritiskala k tlom.	Mož	ni našel tolažilnih besed.Saj je bilo tudi njemu	A
k možu, kakor da bi pri njem iskala pomoči.	Mož	je strmel predse.Žalostni pasji glas je tudi	A
pripovedoval o svojih doživljajih. Mlakar je bil	mož	štiridesetih let.Poteze na obrazu so pričale	A
Njena sreča je dosegla vrhunec.	Mož	in otrok sta ji bila vse na svetu. Kdor je pogledal	A
Poznala sta ga kot fantiča, sedaj pa je govoril ko	mož.	In fantu res ni primanjkovalo moškega značaja	A
toda prepričan sem, da je simulant. Zdravnik,	mož	tridesetih let, je pokimal Jurčku, naj stopi	A
cerkvijo se je napolnil. Pod lipo se je pojavil	mož,	ki je bil za »malega hlapca«. Z bobnom je prišel	A
Boben je zaropotal.	Mož	je parkrat udaril po njem, nato zakašljal, potegnil	A
so izginili ko kafra. Kakor hitro pa se je	mož	postave odstranil, so se priplazili iz skrivališč	A
podporočnikovo željo se je prikazal vaški župnik, ‒	mož	osemdesetih let.Čelo so mu venčali dolgi srebrni	A
poslal pod vodstvom enega kaplarja patrolo štirih	mož.	Patrola je šla do mesta, kjer je moštvo prejšnji	A
kjer sta oglednika izginila. Sledovi dveh	mož	so se dobro razločili.Tir je pričal, da sta	A
se podam takoj na pot. Potrebujem samo deset	mož.	Častniki so ostrmeli.	A
sprejmem, ‒ je dejal rezko. ‒ Izberite si deset	mož	in pojdite! Sečko je pozdravil in se obrnil	A
straža. Liki sence se je plazila enajstorica	mož.	Počasi so lezli naprej.	A
(Napad!)	Mož	za možem je hitel proti izhodom.Hipoma so se	A
Boj je bil strašen.	Mož	se je boril zoper moža.Slovenec in Hrvat sta	A
na drugem svetu. Ob njej je stal njen mladi	mož,	ki je imel zopet angelska krila in se ji je	A
se pač pošteno motiš,« je povzdignila glas.	Mož	je še zmeraj molčal. »Če mi še do večera ne	A
žena, ki je vstajala med prvimi, saj je njen	mož	vsak dan potreboval čisto belo oblačilo, je	A
in ga brez obotavljanja odnesla domov. Tudi	mož,	ki se je pravkar predramil, ni mogel verjeti	A
širne ravnice sta v majhni leseni hišici živela	mož	in žena, ki sta se imela zelo rada in sta imela	A
midva ne bova živela večno,« ji je odgovarjal	mož.	»Tako bo Jerica prej ali slej ostala sama in	A
Srebrnim bregom je živela mati s tremi sinovi.	Mož	ji je umrl, ko je bil najmlajši sin še v plenicah	A
stran 79 . / RAZBOJNIKOVA USODA Živela sta	mož	in žena, ki sta že vse življenje skupaj kradla	A
žena, ki sta že vse življenje skupaj kradla.	Mož,	ki mu je bilo ime Šandor, je najraje rabutal	A
dobro premislila, preden je odgovorila. Njen	mož	je bil pač razbojnik, ki tudi ko je živel doma	A
strehe. Zato je zdaj lahko odvrnila, da jo je	mož	že pred časom zapustil in se izgubil nekje v	A
resje, spet predramila, je bil njen nesrečni	mož	že mrtev.Umrl je namreč od strupa, ki ga je	A
samo pamet zmešala? Res, res, je zagodel	mož.	Oznaši so me dobili na piko!	A
raportiral. Tovariš Sviligoj, na pogled že kar star	mož,	je pristopil k martirniku in se mu od blizu	A
vzame, potem pač ne bom zahteval plačila!	Mož	in žena sta se molče spogledovala.In sta s pogledi	A
saj, je vzdihnila ženska in se ozrla, če je	mož	ne gleda.Le za kaj drugega je ta roka pri hiši	A
Malačiči pa gostilniški glasbenik v kombinaciji en	mož	en orkester, ki je predvsem po okoliških vaseh	A
plačati. Razen tega je bil zdaj seveda tudi	mož	ženske iz belega mercedesa, ki mi je kljub mojstrovi	A
vodja voznega parka. No vidite, se je skremžil	mož,	ki je orkester in je spet segel po steklenici	A
vendarle zdel bolj verjeten. Res pa je, da je vaš	mož	šele včeraj pripeljal luč, sem se obenem spomnil	A
nejeverni molčali. Tedaj je spod napušča stopil	mož	v dolgem blatnem plašču in nas je premeril,	A
pravim, je bil ob dveh na vrsti, je pojasnil	mož	v plašču.Zdajle pa je, mislim, že krepko čez	A
Pojma nimam zdaj, res, kaj je in kak, ta tvoj	mož?	sem tiho priznal. Ko bi bil lahko kdaj na pravi	A
Čarovnije so prenizke, številke previsoke in	mož	v črnem prelahkoten, kovanje njegovih začetniških	A
brez mreže, drugi ga spet omalovaževali, češ da	mož	celo življenje ne počenja drugega ko na sejmih	A
vedel, ali je predstave v zraku konec bolj bo	mož	poskusil srečo vnovič, se je nabralo še več	A
sosednih hiš in ulic so pridrli, prepričani, da bo	mož	vnovič, tokrat zares strmoglavil, ker si ne	A
glasnem ljudskem vdihavanju in izdihavanju se je	mož	pomikal po oži in reševal navidezno svoj dober	A
mašnim opravilom je grof, veren in pravičen	mož,	v zavetju oplankanega in z železnim okovjem	A
njeni roditelji in nato njeni otroci in njen	mož.	Njen hrbet se zrcali v ogledalu.	A
že vedeli, a razočarankina trditev, češ da je	mož	postal duhovnik samo zategadelj, da so mu novomašniku	A
zaneslo, kjer bi lahko stanoval pri njej, saj njen	mož	je po službenih dolžnostih v tujini.	A
zakrnelimi, krmežljavimi hrbti svojih zakonskih	mož,	moški pa so se medtem za silo domenili za ceno	A
bodo vnovič poskusile s hrbti svojih zakonskih	mož.	Tjaž je znova zacuknil proti tlom, pokazala se	A
so se mu v gube, toda prepričan sem, da dobri	mož	ni čutil ostrih rezil, bil je poln obredja,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani