mož (901-1.000)

ni enako pregrešil. Da je bil magister učen	mož,	ni kazala samó dolga brada, ki je padala po	A
zgodovinar iz latinske besede »petax«, češ ker je bil	mož	lakomen.A ker smo prav istega zgodovinarja zasačili	A
pomoč.« »Bella, horrida bella!« je vzdihoval	mož.	»Quidquid delirant reges, plectuntur Achivi.	A
gospoda Vita Lazarja, ki je pošten in moder	mož,	kakor je bil njegov sveti patron, ne pa taka	A
zabranili pot, smo postali ošabni. Blizu sto	mož	smo izgubili, mnogo več pa se jih je razkropilo	A
kakih deset, s samostreli in meči oboroženih	mož,	ki so si marljivo podajali vrč vina iz rok v	A
Viljem se ni zmenil. A	mož	izvleče počasi svoj dolgi meč, in položivši	A
vam dam odgovor na vaše zabavljanje.« Popotni	mož,	ki je komaj krotil divjega človeka, ga je izpustil	A
»Klara, ne bodi tako abotna!« se je branil	mož	spoštljivemu napadu in pogladil rdečelično deklico	A
Okroglolični, okroglooki in na okroglo ostriženi	mož	je bil oblečen po meniško; na vrvici mu je viselo	A
Medvedom ravno novo mašo tudi v mislih, pa je rekel	mož	kakor moj pastir, ki bi imel biti tepen: da	A
mečarja Urbana. Da je v tako bojevitih časih imel	mož	dosti opraviti, se razume; od jutra do večera	A
dejal tiho, »čisto brez nevarnosti ne bo nocoj.	Mož	se bo branil in če imam nesrečo, mati!«‒	A
pristavil, da je pač nerodno, ker mu je prepovedal	mož	koga vzeti s sabo.Zdaj pa je začela žena siliti	A
dne tega ukaza ni držal, in sicer eden takih	mož,	o katerih bi tedanji Celjan kaj takega ne bil	A
svetilnico na koncu ulice in spet izginila,	mož	pa je nadaljeval svojo hojo.Ko je prišel do	A
potem sem ga pa z napadom prehitel jaz.« Drugi	mož	pa ‒ njegovo sklonjeno osebo smo srečali pri	A
Rožekarjem. Župnik Simon p. Groin je bil oblasten	mož	in svoje veljavnosti nič manj si v svesti kakor	A
šli na pot. Dvema ženskama se je zdel en sam	mož	nekam slabo zavetje.A stric Jošt, ki so mu pametne	A
prihajate in po kakem opravku?« je vprašal prijazni	mož	Caheja; ta pa vesel, da se je tako hitro se	A
koščenem truplu, to je Ungnad. Oni brdki, rejeni	mož	poleg njega je pa Neiperg, njegov tekmec v cesarjevi	A
Neiperg, njegov tekmec v cesarjevi milosti.« In	mož	je pripovedoval, kaj se vse godi na dvoru; da	A
češ, za tako preprostega me ne sme imeti ta	mož,	da mislim, da se k velikim gospodom prihaja	A
enajst tisoč devicah« je spoznal Cahej, da govori	mož,	kar se tiče vina, golo resnico.Kdor se laže	A
pride do Ungnada. Iz srca rad mu je obljubil	mož;	čez tri dni se snideta spet v tej gostilni in	A
hitro odgovorila, da ne. »Recite mu,« je dejal	mož,	ne zmenivši se za njene besede, »da ga kliče	A
Denarja sem ti prinesel, oče Abraham,« je dejal	mož	vstopivšemu starcu. »O, blagoslovi vašo visokost	A
Denar premoti marsikakega preroka,« je dejal	mož	in podal Židu mošnjo samih cekinov, katere je	A
preštevati. »Deset tisoč je posojila,« je razlagal	mož,	»od teh je vrniti v prvem mesecu tisoč in na	A
jeziti, se je ustavljal med vratci, da je vstopil	mož,	ogrnjen v dolgo haljo, s kapuco čez glavo.	A
zdajci so postale rumene.« »Oh,« je vzkliknil	mož.	»Sonce rumeno, zlato.«	A
bleščečih se cekinov. Hlastno jih je zgrabil učeni	mož	in jih pregledoval od vseh strani.Enega je dal	A
poučen o volji milostljivega gospoda!« je dejal	mož.	»Toda kar se tiče Podjebrada, žal, da je prepozno	A
svetlega kneza in grofa najponižnejši sluga.«	Mož	si je potegnil kapuco čez obraz in se izgubil	A
Piccolomini je bil eden izmed najbolj učenih	mož	svojega veka.Odličen pesnik, govornik in zgodovinar	A
Abraham mi jih nabere pol ceneje. O, da bi ne bil	mož	tako lakomen, kdaj bi se bila že pogodila, in	A
drugačnega posodja. Na velikem ognjišču pa je bradat	mož,	Bartolomejev učenec, z mehom netil ogenj in	A
loncu kovinsko zmes. Cesar je sedel na stol,	mož	pa je začel na ono kratko vprašanje po učenjaški	A
kositer z belo barvo. »O svetli vladar,« je dejal	mož,	»srebro spremeniti v zlato, to je lahka reč	A
beseda.« »Milostljivi škof, če je tako učen	mož,	kakor ste vi, potreboval božje milosti, da je	A
bolje bi bilo, da bi poslušal pogovore modrih	mož,	kakor se igral in šalil z vrstniki; a ker mu	A
žlahtnikov, vojakov v železnih oklepih, učenih	mož	z velikimi naočniki, nerodnih slug in porednih	A
preprosti vojaški opravi. »Kdo ste?« vpraša	mož	osorno. »Viljem z Vranjega Brda,« je bil odgovor	A
in ti so se zagrozili, da mora vsak odrasli	mož	v našem mestu pod meč,« je dejal mirno in počakal	A
ščuvali množico in zbrali kmalu drhal razsajajočih	mož	in tulečih žensk, ki se je valila proti cesarskemu	A
do take moči; a ječar je razložil, da je imel	mož	pooblastilo od samega Neiperga in tudi njegove	A
moja Kornelija?« je vprašal ljubeznivo mogočni	mož	in se dotaknil mehkih las.Kornelija pa se je	A
bila ravno izpraznila. »Dve uri!« je vzdihnil	mož,	obrnil uro in nadaljeval svojo hojo. A potrpljenje	A
dva strežaja v hišo nosilnico. Vesel je hitel	mož	po stopnicah; nasproti pa mu je prišla krasna	A
plesu. »Prav, prav,« je pristavil prijazno	mož	in ji pomagal odlagati plašč.»Ali si se dobro	A
ničemer drugem govoriti?« »Da, da,« je dejal	mož,	si pogladil čelo in šel po sobi gor in dol.	A
« »Vse dobro, ko sem pri tebi,« je odvrnil	mož.	»Ali si se kaj veselila mojega prihoda?«	A
posreči, da uideva sami.« »Da, da,« je vzkliknil	mož	vesel.»Že vem, kako bomo naredili.	A
vratih je čakal strežnik, ki je vedel enega izmed	mož	v svetlo dvorano. Tu ga je sprejela v preprosti	A
Kornelijo. »Milostljiva,« je odvrnil razburjeni	mož,	»na svojo čast vam prisegam, da poleg vas zame	A
. / stran 179 . / Oh, kako tožen je ubogi	mož	jemal slovo od svoje žene, kako jo je spravljal	A
dobrota. Nasledovala je dolga vrsta velikih	mož,	ki so svojo ali smrt svojih otrok pogumno prenašali	A
obrazu vstopi stari Urh Eizinger. Prevzetni	mož	je hotel pač pokazati čakajočim dostojanstvenikom	A
Ogrsko. »Postaral si se, Filip!« je dejal krepki	mož,	stisnivši mu desnico. »Kaj pa moja žena, moja	A
umrla in ti mi nečeš povedati?« je zakričal	mož	smrtno bled. »Oh, nič ji ni sile,« je siknil	A
ne poznaš. Vse imajo svoje muhe, in kar jim	mož	stori, to je brez okusa, kmetsko in bogvé kaj	A
druga in tretja, in na smrt ranjen je zdrknil	mož	raz konja.Divji krik so zagnali morilci, in	A
to sporočiti?« je vzkliknil Eizinger. »Ubogi	mož!	Niso te vojaki Urhovi, razkošnik Urh te je ubil	A
194 . / pretečo nevarnost. Temu je potožil	mož	svojo sitnost z oskrbnikom.Ungnadu pa je prišel	A
dopade; grda je.« »O dete moje!« jo posvari	mož,	»o človeku se kaj takega ne sme nikdar reči	A
njegovo glavo grozeči oblaki. Krdela oboroženih	mož	so prihajala tiho in verno iz vseh ulic in zasedla	A
nevarnost je pretila Eizingerjevemu naklepu; zviti	mož	je opomnil brž vladarja, naj sam ponovi svoj	A
mati dobili na svojo stran, je bil Krivček,	mož	po vsej fari in še daleč naokrog dobro znan	A
obrnil se je na Krivčka; le to napako je imel	mož,	da ga je duh modrosti vselej šele takrat obsenčil	A
stiske ga reši učitelj krščanskega nauka. Dobri	mož	je že davno uvidel, da je Ocepek toliko za šolo	A
iti v druščino, da bi tovarišem pokazal, da je	mož	‒ da je svoj gospod. Ko pride v krčmo, bilo	A
z gospodom Šnakšnepskovskim seznanil. To je	mož,	ki mu ga ni para, domovina in stoletje sta lahko	A
lahko ponosna na tega velikana učenosti. On je	mož,	ki tolikanj za človeški blagor gori, da vse	A
pristavlja, da se ne spodobi, živalim imena	mož	dajati. Mislim, da sami sprevidite, da je vse	A
tako srečen, kakor sem jaz. Kar pa od imen	mož	pravi, to sama nevoščljivost iz njega govori	A
tako spremenilo, da vas skoraj spoznati ni?«	Mož	raztegne široka usta, se ironično nasmehlja	A
Rad bi bil vedel, zakaj. Zdaj vidim, da	mož	zdaj desno, zdaj levo ramo prizdi guje in da	A
mnogo lepše ko vsaka muzika. Ker je bil pogumen	mož,	ki ni poznal strahu, je vzel dolgo vrv, jo privezal	A
nekaj let starejši od lajtnanta, bil je lep	mož;	njegov sicer resni obraz je pokazoval neko dobrotljivost	A
neko dobrotljivost in na prvi pogled se je ta	mož	prikupil županu; tudi njegov govor, dasi ga	A
je visel poleg te gospe, to je moral biti nje	mož.	Najbolj sta ga pa mikali dve ženski doprsni podobi	A
ritmajster ter pokaže na moško podobo. »Da, moj	mož!	Vem, da se vam je čudno zdelo, kako da smo sami	A
vojaški čepici, misli si, da se je morebiti	mož	v pijanosti sam v vojake vpisal; ali ta strah	A
in ko je Bog Levcu vzel prvo ženo, takrat si	mož,	akoravno je nosil skoro šest križev na plečih	A
vesele narave, svoji ženi je bil dober in zvest	mož,	svojima hčerama dober oče in v vsej okolici	A
zadovoljnost mlado srce. Čutila je, kako moč ima ta	mož	do njenega srca; še predno se je sama zavedala	A
otrok, rekali so mu vendar vsi Boltovčev oče.	Mož	je imel neznano miren in častljiv obraz, nikdar	A
Pa to ni mogoče! Boltovec ni	mož	za šalo, zato mu je porok njegov resni, častitljivi	A
njegov resni, častitljivi obraz. Tako govori le	mož,	ki je do trdnega prepričan, da je res, kar govori	A
izpremljal. Bentivoglio je bil neznansko resen	mož,	govoril je kaj malo, le malokrat je bil pri	A
jokala za svojo nekdanjo prijateljico. »Ljubi	mož,	« izpregovori po dolgem molku prva gospa. »Prej	A
je njej v resnici bilo ljubo, da jih zapusti	mož,	ki je v Berti vzbudil strastno nagnjenje.Ko	A
grozno so ti gozdni žužki gospodarili v njem.	Mož	je sedel na podrto hojo in se prijel za glavo	A
palici pomikal v reber. To je bil sosed Volk,	mož	stare korenine in starega poštenja.Bil je pokojnemu	A
najboljši prijatelj in njega je držal pri krstu. Ta	mož	je bil Čerinu huda vest.Sicer ni mnogo govoril	A
pomoli zrno in ga vpraša, če kupi tako blago.	Mož	presuče zrno v roki, potem stopi k oknu in potegne	A
nekaj več in lepšega blaga. V njej je stal	mož,	zajeten in trebušen, ali tudi tukaj se mu ni	A
ubral pot proti Vidmu. Po poti se mu pridruži	mož,	ki je tudi slovenski govoril, kar je Čerina	A
pred drugim zlatarjem in zdelo se mu je, da	mož	noče vstopiti, ker so bili ljudje v prodajalnici	A
To je bilo policaju sumno.	Mož	je bil slabo oblečen, moker in blaten in v roki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani