mož (301-400)

prijelo tudi njega; črevo mu je začelo nagajati,	mož	je vidno hiral. Dolgo ni hotel nič slišati	A
zdravijo jokave otroke in mehkužne meščanke, ne pa	mož,	kakor je on.Povedo naj, če si upajo njegovo	A
hreščalo, da je mene oblival mrzel pot po hrbtu.	Mož	na mizi se ni ganil, časih je globlje dihnil	A
injekcijo. »Opravim brez nje!« se je oglasil	mož	na mizi. Ob pol dveh je bila operacija pri kraju	A
pričakovali smo neugoden izid že v bližnjih dneh.	Mož	je ležal na posebnem oddelku v prisilnem jopiču	A
Čez teden dni se je vročica polegla, tudi	mož	se je pomiril in polagoma zavedel.Niso se pojavili	A
čutiti svetlobo. Konec tretjega tedna je bil	mož	odpuščen kot ozdravljen. Nekaj tednov kasneje	A
za vse, tudi za trpljenje!« Mirno je živel	mož	še dolga leta s tremi svinčenkami v glavi.Kdaj	A
opravilo, jaz sem sam in odpravljen na pot.	Mož	se ni dal odgnati.V bolnici, tako je menil,	A
dragi, kaj hočete od mene?« »Vprašam vas kakor	mož	moža, ali je tisto, kar imenujete vi Bog, res	A
»Tisto je vse!« »Torej vi kot izobražen	mož	verujete v Boga?« »Premalo globoko in premalo	A
je preril skozi druge čakalce mlad in plečat	mož,	češ da je pri njih doma izredna sila.V pretrganem	A
in v dobri uri mu bo žena v varnem zatočišču.	Mož	se ni dal odpraviti in je z vso silo zahteval	A
plačan, da nudi zdravniško pomoč vsakemu občanu.	Mož	je godrnjal nekaj o trdosrčnih zdravnikih; morda	A
mostovža se je prikazal od zjutraj mi znani	mož,	ki je rekel: »Kar steci k teti, Jelko, kjer	A
Notranje preiskave pa si kar nisem upal izvršiti.	Mož	mi je prinesel v sumljivo snažni skledi, ki	A
prekuhane vode v čisti posodi in mila, je bil	mož	v škripcih, češ da se v kotličku kuha kura,	A
goro in Lijakom, in tega je že štirideset let;	mož	pa je kakor ostrmel gledal v hrib. »Najbolje	A
bilo odgovora; žena je ihtela, babica mrmrala,	mož	strmel v daljo. »Kar sem mogel, sem storil!	A
mora doživljati take strahote v svoji starosti;	mož	je slonel na oknu in buljil v noč.Položaj je	A
uro, preden sta bila konjiča odpravljena in	mož	podprt z jedjo in pijačo.Jaz sem stopical kakor	A
pridem do bolnice?« sem vprašal nestrpno.	Mož	se je mirno ogledoval po zvezdnatem nebu in	A
letih pet otrok, najmlajši je star sedem let.	Mož	je bil nekaj let v Ameriki, da je odplačal dolgove	A
drugim. Porodnica je bila dobre volje, tudi	mož	me ni več gledal tako nezaupno izpod čela.Hitel	A
težkih korakov. Na stopnicah se je pojavil star	mož	z običajno cerkveno svetilko na svečo in svetil	A
je držala kovinsko razpelo, v desnici ji je	mož	tiščal okrašeno svečo. Pristopil sem k postelji	A
stran 110 . \/ »Pustite jo v miru!« je zarenčal	mož,	ki je držal svečo. »Saj vidite, da je že več	A
stasu orjak, po izrazu in vedenju pa že zrel	mož,	ki ga je življenje že kakorkoli natrlo.Povedal	A
Otrok je medtem umrl.	Mož	jo je spravil v najboljša zdravilišča, preizkusila	A
prišla domov, se je bolezen stalno povračala.	Mož	se je takega življenja naveličal; začel je popivati	A
zmede in tako mamne zablode v nesrečo. Krepak	mož,	kakih štirideset let star in čedno, a po tuji	A
Odklonil sem takšno pomoč.	Mož	se je zavzel.»Kako, da nečete pomagati ženi	A
Jaz se ga ne bom dotaknil.«	Mož	je bil v zadregi.»Morda se bojite radi plačila	A
tisočak in ponudnica sta zletela iz sobe.«	Mož	je strmel vame, majal z glavo in kakor zase	A
železniške postaje v Avčah navzgor proti Banjšicam.	Mož	je nesel mojo torbo, jaz sem hodil golorok,	A
splavitev ne pomaga, ampak pospeši materino smrt.	Mož	mi je hitel pripovedovati, da je po krajih,	A
»Dajte mi torbo, da se vrnem!«	Mož	me je osupel pogledal in bolj pohlevno odgovoril	A
ali usmiljenje, ki mi ga je točno napovedal že	mož	v mestu; pridružila se je še skrb, kaj naj počnem	A
lego. Žena je pri tem milo zaječala, da je	mož	planil pokonci in prišel s strahom gledat.	A
gospodar pojutrišnjem zglasi s poročilom.	Mož	je mirno godel svojo enolično pesem na skrinji	A
slabših zdravstvenih uspehov z njimi. * * * Mlad	mož,	ki se mi je predstavil kot sodnik, je pripeljal	A
pripravljal orodje in druge potrebščine, mi je mladi	mož	pripovedoval, kako se sam že od nekdaj zanima	A
pravice in celo dolžnosti, ki jih ima kot zakonski	mož	do svoje žene, in me zbadljivo vprašal, zakaj	A
obležal. Pustil sem gospo in jo potolažil, da je	mož	samo omedlel.Ona ga ni mogla videti, zabičal	A
... Govori vendar resno...	mož	možu... koliko tednov ali mesecev še... utegne trajati	A
njen izbranec ni ravno fant od fare. Krepek	mož,	premožen; ampak - saj bo že skoraj štirideset	A
zdi. Sosed Čelhar pride k mizi, samozavesten	mož	obritih, gladkih lic; brada mu je ustvarjena	A
Slučajno je spoznala Rebca. Resni	mož	ji je ugajal tudi po zunanjosti. Prišel je parkrat	A
zopet piskala!« »Ti boš piskala, ko se vrne	mož	domov.« »He, meni se ni treba bati.	A
Tona! Hitro ven, tvoj	mož	je zunaj.« »Tiho, smrkavec, da te ne	A
zdaj pa je videti, kakor bi bil že res njen	mož.	Če je že surova s tabo, potem si izgubljen.	A
naročil,« ga zavrne ona karajoče. Sicer še ni njen	mož,	a domači so ji že bolj tuji; zakaj bo varčevala	A
Kdo?« »Tiho!« je vzkliknil železničar in	mož	v majici in s pleči in z rokami ko žgana glina	A
ko jaz!« »Prekleta vojska,« je tedaj rekel	mož	v majici, da bi jo preglasil. »Gotovo.«	A
»Bi povedali, koliko je ura, prosim?«	Mož	v sivem predpasniku vzdigne glavo iz računov	A
»Kaj je?« »Tisti veliki	mož	iz kamna,« je rekla Evka. Zamišljena je bila	A
možje pa so še bolj plesali. »Svinje,« je rekel	mož	v gneči. Evka in Branko pa sta bila majhna in	A
mamine postelje? »Prekleti hudiči,« je zamrmral	mož	v gneči in Evki se je zazdelo, da pozna tisti	A
sedelo v temi in vsi so bili tiho, a ko je neki	mož	v temi zakašljal, so drugi ljudje naredili ššššššš	A
Evka! Beživa! Živa bova zgorela v peči, črni	mož	je presekal cev in voda ne more gasiti zubljev	A
več strah, ker ni bilo več gozda niti črnih	mož,	ki bi ga hoteli ugrabiti.Dve postelji sta ob	A
svetlobe je bilo bolj malo, ker je bilo črnih	mož	zmeraj več in zaradi njihovih črnih srajc je	A
ni kam bežati, ker vse naokoli je vse polno	mož	s fesi in bijejo s palicami, da beži Miklavž	A
kratko pristrižene brčice razodevajo, da je	mož	silen, če se razjezi. Nasproti vozičkom z rožami	A
zacvilil, ker so se deske vdale pod koraki dveh	mož,	ki sta zdaj na koru, ko da sta stopila izmed	A
mrtvega vodnjaka. »Bevi canaglia!« je rekel	mož	v črni srajci. Na zidu je visela pločevinasta	A
mami, naj prinese tja, kamor včeraj,« pravi	mož	na ulici. »Kaj?«	A
mama v rokah. »Pri starem svetilniku,« reče	mož	z ulice. »Ne ob mostu?«	A
»Adijo, papá!« zakličejo vrabčki.	Mož	ima culico pod pazduho; ko pade z okna v četrtem	A
prsi na vlažno črno srajco in se smeje, da se	mož	še bolj poti zaradi njenega smeha in se reži	A
Salvore«. Ladja je bila zasidrana za Ribjim trgom:	mož	je počakal, da se je čuvaj odstranil, potem	A
Njegov ded. A to je moral biti zelo star	mož,	na katerega ni nikoli pomislil, nekak čuvaj	A
moleli rdeči jeziki v planinsko noč. Nekaj	mož	in tudi en duhovnik je bil v skupini.A večina	A
bilo toliko zavoljo barve, saj sem vedel, da bo	mož	nove dele prepleskal in izenačil s starimi;	A
umaknil sem se v ozadje. Mislim na to, kakó	mož	preprosto svarí, naj pazijo, da se ne umažejo	A
teče na kamnito mizo in komaj slišno splakuje.	Mož	v beli halji govori po češko in mora za vsakega	A
glas v notranjosti zapora je trezen in resen,	mož	govori takó, da me ne odbija, počasi, brez ciceronske	A
mojega organizma so pričujoče, a to je premalo.	Mož	pa, kakor da bo s tem povedal nekaj tolažilnega	A
precej, če že ne docela hladen. Takó je tudi	mož	s palico dodal novico o londonskem radiu, da	A
ki se vzpenjajo po stopnišču. Prav zadaj je	mož	s pohabljeno nogo, takó da ga ob straneh pridržujeta	A
Vsako jutro je šlo za vegastim vozičkom nekaj	mož	na črno njivo onkraj žice.Na vozičku je nihal	A
je bolj presenetljivo priznanje, ki si ga je	mož	poklanjal, kakor zanimanje za ubogo obsojeno	A
Te so vreščale, ko so obešali petnajst ruskih	mož	takó pod zemljo ob svetlobi žarnic, medtem ko	A
predstojnikov ali za strankarsko pripadnost vplivnih	mož	ali za notranjo lagersko politiko.To sem pravzaprav	A
mi, da vidim, kakó se vojaški čevlji visečih	mož	skoraj dotikajo tal, ljudje pa v polkrogu pasejo	A
Še bolj sem se približal gruči.	Mož,	ki se opira na palico, pravi, da so češkega	A
Tako je držal besedo nemški poveljnik, pripomni	mož,	in je zdaj ob svoji palici precéj starčevsko	A
v enem . /\ .. stran 227 . \/ izmed izpitih	mož	zadrgetal skriti živec, da je kriknil: Wir	A
prve svetovne vojske takó obrabila, da je bil	mož	v škornjih ujet v gosto štreno, iz katere se	A
zdravnik v Sensu, a predvsem si še zmeraj mladi	mož	v lesenih coklah, v zebri, zavoljo odpete srajce	A
prišel domov,« mirno pravi prodajalka. Pa zraven	mož,	ki ima v veliki posodi rdeče ribe in jih zajema	A
dolgem med dvema vrstama privezanih bark in	mož,	ki vesla v njem, ima rumene hlače.Da, prav dobro	A
strelov je bilo dosti, kajti streljalo je dosti	mož	s črnimi fesi na glavi in s črnimi čopi, ki	A
greha. Sevé, prej je bila zaradi divjanja črnih	mož,	ki vpijejo eia, eia, groza v njih otrocih; zaradi	A
hkrati prebudila v njem meglena groza zaradi	mož	s črnimi srajcami in bodali.Takó se mu do danes	A
Ne, vidite, kapetan Alberoni je bil jeklen	mož,	oficir iz železobetona, vam pravim, to mi lahko	A
Nisem povedal o polkovniku Scilli? To vam je bil	mož,	polkovnik Scilla.Ne visok, ne, a takšen, s trdimi	A
ta hip bolj sprejemljiv, bolj blizek; skoraj	mož,	ki potají svojo razklanost. »Po navadi se vse	A
spati. Sergente je spet zakričal: »Kdo je	mož	in kdo je žena?« In spet val smeha.	A
nabreklih podob, se je na pol predramil. Ni še	mož,	a občutek krivde, ki ga je ohromil v otroških	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani