Gruče poljancev, mož in fantov v starih, razhojenih čevljih in ponošenih srajcah, nekatere brez zgornjih gumbov, pa deklet v predpasnikih in z ruto na glavi, vse okroglih, rdečih lic in nasmejanih oči, so se ustavljale na robu ceste, da so ju spustile mimo. Tudi pozdravljali so, kajti Resnika so poznali, zlasti starejši, in dreveneli spričo važnosti njegove službe in hitrosti snažne, hiteče olimpije, ki je kakor uren, marljiv hrošč drčala po svetlem traku sredi žitnih polj.