meso (101-200)

rjuhah Vieux Carréja, v vežah, ob zidovih, v	meso,	v usta...Vsa Četrt, ki ne služi ničemur drugemu	A
nogami, relaksacija mišic, noge ima narazen in	meso	na bedrih pod napeto kožo nalahno polje sem	A
skupaj z drugimi tolče po mizi in tuli v golo	meso,	ki se v snopu luči giblje na dosegu roke.	A
odnašale posode. Moški so rezali živomrtvo	meso	pravkar zaklane živali.Slišal je klice in smeh	A
takšnega žrtja zlepa nisem videl. Čez vse tisto	meso	sta zvračala vrče piva in vmes žganje, žganje	A
ker so jedli njuno prikurbano maslo, njuno	meso,	njun sladkor.Moška jo bosta vlekla gor po stopnicah	A
divjo bolečino čutim v želodcu, čebula in črno	meso	in vino se mi dviguje po goltancu, ves nori	A
tudi zemlja je skrivnostna, morda bolj kot	meso	in kri.Malaparte Pavelića občuduje.	A
iz zemlje, ki je morda bolj skrivnostna kot	meso	in kri.V knjigi Kaputt opiše Anteja Pavelića	A
polomili, drugi so si do kosti preluknjali kožo in	meso	na bodeči žici.Kadar se je kak buffalo zataknil	A
preden se zagrebejo v notranjost, v mehko belo	meso,	da na vse strani v visokih curkih brizgne brezbarvna	A
Skoraj prepozno. Je že vohal zažgano	meso.	Občutil strah, zaradi katerega si je zaželel	A
povedati,« pravi, »kako sem tam odvadil psa	meso	jemati z vilic.Imeli so gospod,« pravi, »Bog	A
mizo; najrajši so ga pa imeli zato, ker je znal	meso	snemati z vilic tako lepo kakor najimenitnejši	A
jaz in sedem; pes pa se k meni spravi, saj za	meso	je vsak pes sleden.Čakaj, belinček, pravim,	A
Kličem ga, kličem in počasi vendar prileze.	Meso	je le meso, si je mislil, in zopet mi vzame	A
kličem in počasi vendar prileze. Meso je le	meso,	si je mislil, in zopet mi vzame kos.Jaz ga zopet	A
varčni, da se prerinejo skozi težko življenje.	Meso	je prišlo malokaterikrat na mizo, vino nikoli	A
Miha mi je pisal toliko, da dobi on vsak dan	meso	na mizo.Jaz pa klepljem sok.«	A
dokazovanje. »Nam vsaj daje mesar v Žvarovljah	meso	tako trdo,« »žvarasto,« je pripomnil major,	A
volja, da se poboljša, bila je večkrat tu, ali	meso	je bilo slabo in nikoli ni moglo odbiti izkušnjave	A
gornji strani se je rezalo in delilo kuhano	meso,	in ko so najbližnji dobili, kar so plačali,	A
Tako je šlo vse v najlepšem redu.	Meso,	ki sva ga midva dobila, je bilo trdo in žilavo	A
‒ Za prvo silo bo. To pa je potica, kruh in	meso.	Nazadnje je vzela v roko stari molitvenik.	A
sovražniku smrt. Svinec se je zajedal v človeško	meso.	‒Ah! ‒ je zakrilil z rokami prvi častnik.	A
pa na koščke razrezal in se bom za svinjsko	meso	prodal! Kajti, ljudje, Cigani ‒ to nas tako	A
zadavil Cigana! Z velikimi usti je v lastno	meso	ugriznil!Le kdo, kdo bi to mogel biti?	A
zrinil od mize. Škoda bi bilo to kvalitetno	meso	cvreti na nekvalitetnem ognju, še bolj pa bi	A
navidez popustil mojster. A če lahko umetno	meso	izdelajo v Ameriki, ne vem, zakaj ga ne bi lahko	A
da nisi še tega bral v časopisih? Umetno	meso	je umetno meso in to je neka povsem druga reč	A
tega bral v časopisih? Umetno meso je umetno	meso	in to je neka povsem druga reč, kot si ti sploh	A
je zapel Zobar. Gledati, to je, kot bi vohal	meso,	potem pa kruh jedel! je zaplahutal Gajaš. In	A
in čuti, da mu njeno nedoumljivo in brezdanje	meso,	v katero rije svojo glavo in ga moči s svojim	A
zbadati, in se mu bosta neizbrisno zarezali v	meso.	Oče, ki z zaukazano obleko in njeno prisiljeno	A
s klinom izbija, kljun se s kljunom izriva,	meso	se z mesom izjeda!Med ekstazo se jima je življenje	A
reši nas, gospod! Padel je bil v njeno raskavo	meso,	v njena močna bedra in v sršenje kocin, se pomudil	A
prstovo jagodico je bil pritisnil oba knofka v	meso	bradavičnega kolobarja. Spregledala je bila	A
predstavljajo smrt ko izkoščičenje marelice: njeno	meso	odgnije in propade, koščica duša pa da se dvigne	A
mu je vtisnila prve zakone pokorščine v golo	meso.	Menda bi bila zalegla tudi lepa beseda, toda	A
krasti, kraste se zajedajo vedno bolj živo v	meso,	medtem ko poper izganja s poprom poper in postaja	A
po klopeh na dvorišču in sončile svoje belo	meso	v sencah nun.Natančno je videl skozi trepalnična	A
mišice, premikala iste kosti in napenjala isto	meso,	jemala isto smer, vedno oba enako močno, enako	A
svobodomiselnost, samostojnost, poželenje, strast,	meso,	z zeljem vam mašijo nagone, kisline naj bi do	A
materinega telesa prižgal Tjažu življenje, postal je	meso	in je med nami prebival, prišel je na svet,	A
priklicala iz ozadja, bolečina mi je obtičala v mesu,	meso	je zadrgetalo, nekajkrat utripnilo in se potem	A
napenjala, na ramenih, stegnih in mečih je igralo	meso,	medvedjih naporov je bilo treba, preden so jo	A
členke in gležnje njihovih funkcij, izsesala	meso	s kosti in sok iz kostnega mozga, pustila mozeg	A
bosenska živina je medla in suha in po tem je tudi	meso,	« je prijazno poučila gospa Ljubica. Bajić nato	A
dobilo razen črne kave tudi vino, žganje, pivo,	meso,	v štacuni pa razno blago za obleko in razna	A
dvakrat ali trikrat na teden pošiljati voz po	meso	in druga živila in da moram vsakih deset dni	A
vestno in točno vršil svojo zdravniško dolžnost.	Meso	vidim že v mestu vsak dan.Takšno meso kakor	A
Meso vidim že v mestu vsak dan. Takšno	meso	kakor danes ‒ saj ga na Dunaju ni dobiti!Dal	A
z voza, zagledal zaklano jagnje, dva purana,	meso	za bifteke in košaro z zlatoglavimi steklenicami	A
poduškati, ker voznik je moral spotoma naložiti	meso	in še nekaj drugega brašna za delavce.Samojlo	A
O, prav je. Zato sva pa dobila	meso,	kakršnega še ni bilo, odkar ste nam odšli v	A
Nekateri vojaki so izbirčni. Opoldne imata	meso,	lepo meso, od kite meso je prinesla od mesarja	A
vojaki so izbirčni. Opoldne imata meso, lepo	meso,	od kite meso je prinesla od mesarja, no večerja	A
izbirčni. Opoldne imata meso, lepo meso, od kite	meso	je prinesla od mesarja, no večerja ‒ kaj bo	A
naje mesa, res mu ni treba bogve kake večerje.	Meso	je krepčilno in tečno.« »Čim manj ga je, tem	A
O svetem Martinu so ga zaklali in mast in	meso	prodali in je bil dobiček tolikšen, da jim je	A
pohlevno odklenil vrata, lepo čedno je pograbil	meso	v rjuho, ga vrgel čez rame in hajdi v Butale	A
»O požrešnost požrešna, glej jih, muhe, vse	meso	so požrle s kostmi vred!« Dedca je popadla jeza	A
zavidal!« In se je zaklel: na veliki petek naj jé	meso	rodnega sina, ako ni vse to res.In to je najhujša	A
ni bil kruh nego drugo nič manj važno živilo:	meso	‒ tako rekoč svinja. Gnala da sta svinjo kmet	A
zločesti storilec nihče drug, nego kri moje krvi,	meso	mojega mesa, Tenda Lala, rodna moja hči.Hvala	A
podplata žebelj, pol palca dolg in ga bode v	meso,	pa misli, da ima revmatizem!O, o, o!«	A
te čorbe ne bo pil, bolan je ‒ za bolnika je	meso	in vino, to dvoje daje moč, ne pa čorba, hardun	A
prepoteni klobuk, ako ga ni slučajno zrezal med	meso,	kar ni izključeno po okusu predloženega golaža	A
skoraj bi bil pozabil, jutri je nedelja in imamo	meso,	zato ste pa danes prišli, kajne!O ti pokvarjeni	A
tam smo dobro jedli, tam, iz riža in graha, pa	meso	je bilo noter nasekljano ‒ vsak drugi dan smo	A
in je najprej povzela besedo gospa Jerajeva: »	Meso	bi rad jedel, plačal pa ne!Zakaj si mi preklical	A
prodali gnjati; s svojimi krepkimi zobmi je trgal	meso	in pri grizoval kruh, zadovoljno je korakal	A
prisvojil denar ‒ tuja krivica mu je rezala v	meso,	lastne si ni bil svest! Iz ozke ulice sta stopila	A
se mu strgale hlače, da se mu je videlo belo	meso,	in je bil potem doma tepen. Jaz mislim, da to	A
ob potih. Enkrat na teden bo prišlo na mizo	meso.	Pa ne zaradi mesa, nego zaradi ugleda, ki ga	A
najtežavnejših položajih. Sam niti ne mara za	meso,	ker je pusta in žilava ta roba, kakršno nam	A
srca. Ali pa je skril svoj plen doma med suho	meso	in ga je tam izvohal policijski pes Karo. Zdaj	A
neizrečno smrdi in še govori in vmes mu cvrka	meso:	»Oj, preljubi bratci ‒ beži, podgana!‒ Kako	A
žival. Živi v češnji, živi od češnje, njegovo	meso	ima isti okus kakor češnja in ne zapušča za	A
senom, z drvmi, s koljem, peko se klobase in	meso,	toči se medica, pivo, vino, prodajajo cape in	A
potiskal rob lonca čez ušesa. Hitro je pograbil	meso	in dvignil glavo.Toda smola smolnata!	A
sedaj je vse pripravljeno!« Fani je prinesla	meso.	Ko je zagledala smolnato sekiro je kar onemela	A
pomežiknil Rotar. »Take vere sem, da je Bog	meso	za vse ustvaril, ne samo za bogatince.« »Resnično	A
Javorniške rovte v 𠆫ožji hlev’ pod Rupo po	meso	za praznike. V petek sta se Vorh in Ila napotila	A
kod je to, da nihče ne ve? Ali je Sibila ali	meso	ali je duh?Kje je tičalo, da se je nenadoma	A
sam pobil, vsa vas je jedla tako rekoč zastonj	meso,	jelite, in sem ga še nasolil, pa sem dobil desetak	A
skozi okna tišče v sobo, iz morja pa rib, da je	meso	na mizi v petek in svetek.Ali naj hčeri ne privoščim	A
jedli mrzlo, nekateri suhe ribe, drugi prekajeno	meso,	in prigrizovali česen. Hilbudij je sklenil počakati	A
plemenitega rodu!« Hun je zgrabil z roko vroče	meso,	usta, široka kakor krastačja, so mu zevala in	A
resnica, pa ne tebi v korist. Ti plačaj vole,	meso	bo užival Tunjuš.Zapleše boj, jaz se umaknem	A
hočejo samo to, kakor da drugo fino, krepko	meso	sploh ni za rabo! »Prav takšno mora	A
pred seboj razdvojenega človeka, zagrizenega v	meso	lastnih grehov, gluhega za tolažbo in bodrilo	A
Polonica in Janez sta se sočutno nasmehnila, rezala	meso	in kruh in polagala predenj kos za kosom, tako	A
ne daje samo dosti jajc, marveč tudi okusno	meso.	Nad vrtom je še čebelnjak, katerega	A
prepojil vsega, kakor bi se mi primešale v kri in	meso	težke, svinčene kapljice.Da bi se ga otresel	A
napregla, da bi se z Luco peljala v mesto po mleko,	meso	in zelenjavo in po moje nove sandale. Lepo	A
Lica so bila vsa razjedena, kazalo se je živo	meso,	ustnic ni bilo več, ne nosa in jezik je lizal	A
revicam, kakor sveti Miklavž... Meni je dolžna	meso	še od lanskega leta, še od lanskega leta...Takrat	A
mrtvašnica je večna! Zakopala je nohtove v	meso,	vzdihnila je in vzdih je bil podoben siloma	A
nekoč in da leži tam nag otrok, ki mu režejo v	meso	z ostrim nožem... Tina je zaspala pozno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani