nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Gledal je njeno spanje, ki se je zajezilo za vekami, in pomislil, koliko mernikov greha se bo še dalo izbiti iz njega. Ta mlada mesnata živalca je dobro treznila zavodarja, ki sta ga špajka in kadilo že vseskozi nadimila, z njo se niso mogle meriti niti od nun obsijane kuhinjske pomočnice, ki so od dveh do petih popoldne žive posedale po klopeh na dvorišču in sončile svoje belo meso v sencah nun. Natančno je videl skozi trepalnična polobroča, da so za njenimi vekami krožili črni vrani, pasli so se po nebu, smukali sem, smukali tja, razprostirali peruti, pretepali veter, se spuščali naravnost proti rdečemu nebu, se tam nalezli ognja in z ožganimi perutmi strmoglavili nazaj proti zemlji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani