m (1.301-1.400)

češki jamarji okoli vzpetin Skutnika (2.074	m)	in Grive raziskali 19 brezen, od katerih so	C
19 brezen, od katerih so tri globlja od 200	m.	Po nastanku jih delijo na starejša od votlin	C
Krnskih jezerih in pod goro V. Montura (1.958	m)	v enaki triasni kamnini in isti suhi dolini	C
triasni kamnini in isti suhi dolini komaj 3	m	globoko Dupeljsko jezero. 2,5 km V-JV od vrha	C
Dupeljsko jezero. 2,5 km V-JV od vrha Krna je 10	m	globoko Jezero v Lužnici blizu konca suhe doline	C
začenja v apnencih v okolici Batognice (2.164	m)	, kjer so v času italijansko-avstrijske fronte	C
da bi razrušili nasprotnikove kaverne, je 500	m	(Simić, 1989).Če bi bila pretežno gruščnata	C
Odpira se nasproti planine Na prodih na n. v. 700	m	na osojnem pobočju Osojnice okoli 300 m nad	C
700 m na osojnem pobočju Osojnice okoli 300	m	nad zgornjo dolino Tolminke.Jama, ki je odprta	C
razlika med najnižjo in najvišjo točko pa 704	m	(Habič, 1968, 1971, 1972).Do odkritij globljih	C
planine Lašča nedaleč od Vrha Lipnik (1.688	m)	, ki je J-JV od planine.Sodeč po višini je skozi	C
po Habiču, 1968a, 1971) je po odkritju s 704	m	globine nekaj časa slovela kot najgloblja v	C
dolino Zadlaščice se pri Tolminskem Kuku (2.085	m)	odleplja stranski greben Tolminskega Migovca	C
odleplja stranski greben Tolminskega Migovca (1.881	m)	, med obema grebenoma pa je zvegano, v ledenih	C
njihovi višini je vrsta izvirov na n. v. 1900	m.	V vrhnjih 120 m apnenca je bilo že prej odkritih	C
vrsta izvirov na n. v. 1900 m. V vrhnjih 120	m	apnenca je bilo že prej odkritih več stopnjastih	C
2001 dolg 11,3 km. Med vhodom na n. v. 1.861	m	in njegovim dnom je razlika 970 m.Izredno naporne	C
v. 1.861 m in njegovim dnom je razlika 970	m.	Izredno naporne raziskave v oddaljenem gorovju	C
v Lazu) je Planina pri jezeru (ok. 1.435-460	m	n. v.), edina konta z jezerom.V slemenu podobnem	C
Blato. Ker je nižja kot prejšnje (1.130-1.200	m	n. v.), je dno zasul prodni vršaj iz doline	C
najbolj goli Triglavski podi na n. v. 2.220-2.450	m.	V jamskem katastru je tu zabeleženih 13 brezen	C
katastru je tu zabeleženih 13 brezen do globine 70	m.	Triglavsko brezno (402, -274) se odpira na višini	C
(402, -274) se odpira na višini okoli 2.400	m,	do kamor je do devetdesetih let 20. stol. segal	C
osredovanja prsti. Po pretoku skozi apnenec do 1.220	m	nižjega izvira pod Triglavsko steno na koncu	C
korozije in da je voda na izviru na n. v. 1.200	m	še vedno agresivna in sposobna korozije.Podobno	C
je vrisana tudi velika ledena sveča, dolga 45	m,	ki visi na previsu 35 m globoko.Po njej so se	C
ledena sveča, dolga 45 m, ki visi na previsu 35	m	globoko.Po njej so se spuščali jamarji.	C
polje. To sta kotanji na n. v. okoli 1.600	m,	kjer pridobi voda z višjih skalnatih vzpetin	C
ugotovili v jami pod Debelim vrhom (684, -410, 2.390	m	n. v.), severno od Ogradov nad Planino v Lazu	C
dnu se odpira stopničasto brezno, globoko 410	m,	ki je mlajše, nastalo v vadozni coni, a je v	C
nastale v toplejši klimi. Dolžina rovov je 689	m.	Pod Debelim vrhom je 26 jam z globino do 70 m	C
Pod Debelim vrhom je 26 jam z globino do 70	m.	Med Debelim vrhom in Hribaricami je na dokaj	C
skladovitem dachsteinskem apnencu med Pršivcem (1.761	m,	severno od Bohinjskega jezera) in planino Viševnik	C
severovzhodni strani strmega Pršivca, ki za dobrih 300	m	presega višino würmske snežne meje.Med globljimi	C
brezni je stopničasta Majska jama z globino 480	m.	Njen vhod je pri planini Viševnik na n. v. 1	C
vhod je pri planini Viševnik na n. v. 1.705	m.	Raziskovanje najbolj znanega tamkajšnjega Brezna	C
so v letih 1969 do 1972 dosegli globino 444	m,	kjer je rahlo nagnjen Triglavski rov, ki se	C
nagnjen Triglavski rov, ki se razširi v 8-10	m	široko in ok. 10 m visoko "cesto".Okoli tega	C
rov, ki se razširi v 8-10 m široko in ok. 10	m	visoko "cesto".Okoli tega brezna je več drugih	C
glavici - Botrova jama, z vhodom na n. v. 1.610	m.	Rovi z dolžino 6 km dosežejo globino 817 m.	C
m. Rovi z dolžino 6 km dosežejo globino 817	m.	Temperatura je poleti med 1~ in 3~C in proti	C
pozimi je brezno poledenelo do globine 120	m	(Andrijevič, Malečkar, 1978). ------------	C
(550, -25), ki ob suši priteka na n. v. 836	m.	Ker je voda v jami za slapom bistra, je pritegovala	C
uspešnih potapljaških akcij preplavali skoraj 300	m	dolg sifon, kar je bilo l. 1995 najdlje v Sloveniji	C
izvira Savica samo iz nižje razpoke in pada 25	m	globoko v slapu.To je Mala Savica, ki priteka	C
tokom. Potapljači so za spodmolom preplavali 95	m	dolg sifon. ------------------------------	C
imenovana tudi Velika Savica, priteka iz 550	m	dolge jame. ------------------------------	C
pobočju na severni strani Bohinjskega jezera 30	m	nad njegovo gladino.Ob zelo visoki vodi z bobnenjem	C
se s sifonskim jezerom z običajno gladino 105	m	pod vhodom.Trdota vode je 6-9~N in približno	C
Potapljači so se v Govicu spustili do n. v. 499	m,	tj. 27 m pod gladino Bohinjskega jezera (525	C
se v Govicu spustili do n. v. 499 m, tj. 27	m	pod gladino Bohinjskega jezera (525,5 m, Praprotnik	C
27 m pod gladino Bohinjskega jezera (525,5	m,	Praprotnik, Prestor, 1986).Voda iz Govica je	C
in južnim robom Komne je med 2.000 in 1.300	m	n. v. v Dolini triglavskih jezer 18 km dolg	C
precej globokih vrtač in nekaj udornic, do 109	m	globokih jam pa je v jamarskem katastru registriranih	C
Tudi za 4 km dolgo in 2 km široko ter 44,5	m	globoko Bohinjsko jezero navaja literatura,	C
Ribčevem Lazu teče jezernica na n. v. ok. 523	m	po pasu neprepustne oligocenske breče, ki leži	C
neprepustne oligocenske breče, ki leži več kot 40	m	višje od mulja na dnu Bohinjskega jezera.Ni	C
obilnim padavinam, v Bukovskih gorah do 3,5	m,	ni globljih obpobočnih brezen.Zaradi padavin	C
in dolino Bače je na Tolminskem Migovcu 970	m	globoko brezno.Pri njegovem raziskovanju so	C
sedemdesetih in osemdesetih letih raziskano 536	m	globoko Brezno pri Leški planini leži na n.	C
Brezno pri Leški planini leži na n. v. 1.140	m	blizu planine Govška ravan, nedaleč od pasu	C
vedno več naplavin, čeprav je dno pri ok. 600	m	n. v. vsaj še sto metrov nad dnom doline Save	C
pobočju nad dolino Save Bohinjke se na n. v. 1.000	m	nad Bohinjsko Belo v pobočju Jelovice pod Babjim	C
znana turistična Jama pod Babjim zobom. 280	m	dolga jama je večidel izvotljena v triasnem	C
Vhod v Jamo pod Babjim zobom na n. v. 1.000	m	pod nižjo steno in na vrhu dolgega melišča na	C
Pri dnu se razširi v dvorano z dolžino 152	m	in širino 142 m, visoka pa je 57 m (Kunaver	C
razširi v dvorano z dolžino 152 m in širino 142	m,	visoka pa je 57 m (Kunaver, 1961b).Do Medvedove	C
dolžino 152 m in širino 142 m, visoka pa je 57	m	(Kunaver, 1961b).Do Medvedove konte je segal	C
segal pobočni ledenik z Lipanjskega vrha (1.965	m)	v smeri pobočne doline mimo planine Lipanca	C
planoti Mežaklja nad Jesenicami je na n. v. 1.130	m	znana kratka Snežna jama, v kateri se sneg zadržuje	C
ledeniški drobir. V zgornjem delu pod Križem (2.410	m)	je ledeniška kraška uvala z Zgornjim Kriškim	C
naraste. Spodnje Kriško jezero pod Šplevto (2.223	m)	je plitvejše.Leži na polici, na kateri jezernica	C
katero odteka tudi jezerska voda, ima globino 220	m.	Tako kot Boka priteče na stiku apnenca z dolomitno	C
Karavank Kamniško-Savinjske Alpe so okoli 300	m	nižje od Julijcev in sprejemajo okoli tisoč	C
okoli dvesto metrov višja, med 1.450 in 1.600	m.	Apnenci zavzemajo slabi dve tretjini površine	C
manj. Čeprav karbonatni masiv Raduhe (2.062	m)	na treh straneh obdajajo neprepustni skladi	C
planino Arta. Odpira se z udornico na n. v. 1.500	m	v gozdnatem pobočju.Udornico, ki je majhno mrazišče	C
vhodno brezno. Kovinske stopnice vodijo do 20	m	nižje Ledene dvorane, kjer je gruščnato dno	C
Raduhe segali neprepustni sedimenti čez 1.500	m	n. v. oziroma pred dvigom Raduhe (2.062 m) do	C
500 m n. v. oziroma pred dvigom Raduhe (2.062	m)	do današnje višine.Poldrugi km SZ od jame je	C
sklenjeni na nižjem pobočju Raduhe do n. v. 1.300	m.	Velik del dna sestavljajo skale, odpadle s sten	C
potencial za nastanek brezen med planoto (1.850	m)	in Podvolovjekom (550 m) ni veliko manjši kot	C
med planoto (1.850 m) in Podvolovjekom (550	m)	ni veliko manjši kot pri Julijcih, bi smeli	C
združita v končni dvorani z dnom v globini 1.130	m.	Vhod obeh je na vzhodni strani pod grebenom med	C
strani pod grebenom med Moličko pečjo (2.029	m)	in Veliko Zelenico (2.114 m) na spodnjem robu	C
Moličko pečjo (2.029 m) in Veliko Zelenico (2.114	m)	na spodnjem robu skalne police, s katere se	C
strani podnožja grebena med Tolstim vrhom (1.986	m)	in Desko, (1.970 m).Še komunistične-1640	C
med Tolstim vrhom (1.986 m) in Desko, (1.970	m)	.Še komunistične-1640 koncepirajo-1641	C
m). Še zahodneje, na pobočju Vršičev (1.937	m)	, je Brezno pod gamsovo čeljustjo, s štirimi	C
začetku je v apnencu vodni meander. Z globino 200	m	sega brezno do talnine, ki jo predstavljajo	C
kot mnogo kje drugje v taki legi, skoraj 100	m	visoka, 70 m dolga in 40 m široka dvorana.Nekatere	C
drugje v taki legi, skoraj 100 m visoka, 70	m	dolga in 40 m široka dvorana.Nekatere podorne	C
legi, skoraj 100 m visoka, 70 m dolga in 40	m	široka dvorana.Nekatere podorne skale so velike	C
ter brezni. Brezen je 21 in so globoka do 46	m.	Velika krnica za Kocbekovim planinskim domom	C
domom na Korošici med Veliko Ojstrico (1.350	m)	, Malo Ojstrico (2.017 m) in Luškim dedcem (2	C
Veliko Ojstrico (1.350 m), Malo Ojstrico (2.017	m)	in Luškim dedcem (2.023 m) bi bila lepa okroglasta	C
Malo Ojstrico (2.017 m) in Luškim dedcem (2.023	m)	bi bila lepa okroglasta uvala, če kotlastega	C
Savinjskih Alpah je Kamniška jama. Na n. v. 1.400	m	se odpira nad dolino Kamniške Bele na vzhodni	C
na vzhodni strani vrha Kamniški dedec (1.683	m)	. 1.600 m dolga in 226 m globoka jama se znižuje	C
strani vrha Kamniški dedec (1.683 m). 1.600	m	dolga in 226 m globoka jama se znižuje proti	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani